Appeal dismissed; claimant must bear costs for filing a debt claim without an enforceable title in bankruptcy proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against a first-instance ruling that ordered the claimant to initiate a debt verification procedure. The claimant argued they held a final enforcement title, but the court found they only submitted an invoice and interest calculation without such a title. Consequently, the court ruled that the first-instance judge correctly ordered the verification process and that the claimant must bear all associated costs.
Legislator headnote
AI generatedZPPSL 144. člen 1. odstavek; ZPP 337. člen v zvezi s 15. členom: A claimant who fails to establish an enforceable title when filing a debt claim in bankruptcy proceedings must bear the costs, and the court may proceed to verify the existence of the debt despite the claimant's assertion of a final title.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. Upnik in stečajni dolžnik morata nositi vsak svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Upnik je prijavo terjatve temeljil na računu in ne na izvršilnem naslovu, zato je stečajni senat ravnal prav, ko je na pravdo napotil upnika.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje napotilo upnika, da zaradi ugotovitve obstoja prijavljene terjatve v znesku 556.849,00 SIT začne ustrezen postopek. Proti sklepu se upnik pritožuje in navaja, da ima za prijavljeno terjatev že pravnomočni izvršilni naslov - pravnomočen sklep o izvršbi in da se zato pravde o pravnomočno razsojeni stvari ne more več voditi. Stečajni dolžnik je odgovoril na pritožbo in navedel, da upnik ob prijavi terjatve ni predložil dokazil, da gre za terjatev po izvršilnem naslovu. Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je upnik v prijavi terjatve navedel, da zahteva plačilo prijavljene terjatve na podlagi računa in obračuna obresti. Ni navedel, da prijavljena terjatev temelji na pravnomočnem izvršilnem naslovu, niti ga prijavi ni priložil. Zato je sodišče prve stopnje ob tem, ko je stečajni upravitelj prijavljeno terjatev prerekal, ravnalo pravilno in skladno z določilom prvega odstavka 144. člena ZPPSL, ko je izdalo izpodbijani sklep. Upnik je šele v pritožbi navedel drugačno dejansko in pravno podlago za prijavljeno terjatev, vendar tega v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati (337.
člen ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Zmotno pa je tudi stališče pritožnika, da o sporni terjatvi ni mogoče več voditi pravde. Čeprav v stečajnem postopku prijavljena terjatev temelji na pravnomočnem izvršilnem naslovu, je o taki terjatvi, če je v stečajnem postopku prerekana, mogoče začeti postopek. V takem primeru se pač vodi pravda o tem, da terjatev še obstoji. Torej ni res, da pravde o taki terjatvi ni mogoče začeti. Pritožba je zato neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365.
člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Stroški upnika v zvezi s prijavo terjatve v stečajnem postopku niso stroški stečajnega postopka, zato jih mora v vsakem primeru nositi stečajni upnik sam. V postopku s pritožbo zoper sklep odgovor na pritožbo ni predviden (366. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL), zato stroški stečajnega dolžnika za vloženi odgovor na pritožbo zoper sklep niso bili potrebni (1. odstavek 155. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato odločilo, da je tudi stečajni dolžnik dolžan sam nositi stroške odgovora na pritožbo.