Arbitration agreement with even number of arbitrators is void; court can rule on nullity during appeal.

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v celoti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

[JEDRO]

Če število arbitrov v arbitražnem dogovoru ni liho, je tak dogovor ničen. To lahko ugotovi sodišče v pravdnem postopku po tožbi tožeče stranke samo in ni potrebna posebna tožba na ničnost arbitražnega dogovora.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi in je obenem razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Piranu, opr.št. Ig 97/00177, z dne 11.3.1997 v 1. in 3. tč. izreka ter ostala v postopku opravljena dejanja ter tožbo zavrglo, glede pravdnih stroškov pa odločilo, da jih mora tožeča stranka povrniti toženi v znesku 74.225,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.4.2000 do plačila v roku osmih dni. Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338.

čl. ZPP in predlaga, naj pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v postopanje. V pritožbi navaja, da se je tožena stranka že z vlogo z dne 20.3.2000 spustila v pravdanje in je šele kasneje, torej prepozno, ugovarjala pristojnost sodišča. Arbitražna klavzula, na katero se sklicuje tožena stranka, je v nasprotju z zakonskimi določili, saj je po 472. čl. prej veljavnega Zakona o pravdnem postopku potrebno, da je število razsodnikov liho, v konkretnem primeru pa sta se stranki dogovorili, da sta arbitra dva.

Tako določilo pa je nično in zato arbitražnega dogovora sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati. Sicer pa tudi ne gre za spor iz pogodbe same, ampak gre le za plačilo neplačanega računa, tako da se arbitražna pogodba tudi ne nanaša na tak spor. Tožena stranka je po svojem pooblaščencu odgovorila na pritožbo in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Pritožba tožeče stranke je utemeljena. Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da je tožena stranka pravočasno ugovarjala pristojnost sodišča.

Po 2. odst. 473. čl. v času vložitve ugovora veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) mora ugovor podati toženec najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega ni, pa na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari. Prav to pa se je v predmetnem primeru zgodilo, saj je tožena stranka ta ugovor vložila v prvi pripravljalni vlogi dne 21.3.2000. Neutemeljen je tudi ugovor, da naj bi za spor, za kakršnega gre v predmetnem primeru, dogovorjena arbitraža ne bila pristojna. Tudi za spor zaradi neplačila računa za opravljanje storitve iz pogodbe, katere del je arbitražna klavzula, je vsekakor pristojna dogovorjena arbitraža.

Vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljena navedba v pritožbi, da je predmetni arbitražni dogovor ničen. Po 1. odst. 472. čl. ZPP/77 mora biti število razsodnikov razsodišča liho. Zakon sicer ne pove, kaj pomeni, če dogovorjeno število razsodnikov ni liho. Iz določbe 475. in 476. čl. ZPP/77 je razvidno, da lahko v določenih primerih vsaka stranka zahteva s tožbo, naj sodišče izreče, da je pogodba o razsodišču nehala veljati, vendar med temi ni primera, ko arbitražni dogovor vsebuje določbo, ki je v nasprotju z določilom 1. odst. 472.

čl. omenjenega zakona. Zakon pozna tudi razveljavitev razsodbe razsodišča po 485. čl., za kar prav tako v predmetnem primeru ne gre. Po mnenju pritožbengea sodišča je v primeru, če je v arbitražnem dogovoru klavzula, da je število razsodnikov sodo, da torej ni liho, tak arbitražni dogovor ničen, o čemer pa lahko presodi v teku pravdnega postopka po tožbi tožeče stranke sodišče samo in zato ni potrebno sprožiti posebnega pravdnega postopka. Ker je tako arbitražni dogovor med pravdnima strankama v konkretnem primeru po mnenju pritožbenega sodišča ničen, ima seveda tožeča stranka pravico, da izrabi redno pristojnost sodišča in vloži tožbo pri pristojnem sodišču, kot je v predmetnem primeru storila.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje, to je da postopa po tožbi tožeče stranke. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odst. 165. čl. ZPP.