Unemployment benefits allowed when employer ceases to exist despite final court order reinstating employee.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Delovno razmerje ne obstoji že samo iz razloga, ker je delovno sodišče razveljavilo odločbe delodajalca in ugotvilo, da delavcu delovno razmerje sploh ni prenehalo in še traja. Izvršba po tej pravnomočni sodbi o vrnitvi delavca na delo ni bila izvršena, ker podjetje dejansko ne obstaja več, zato kljub pravnomočni sodbi o reintegraciji in vzpostavitvi delovnega razmerja tožniku pripada pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev odločb toženih strank št. 4-115-38296/03-93 z dne 23-4-1997 in št. 020-31-0158/97-004 z dne 1.10.1997 ter priznanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti od 29.6.1995 dalje z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zaključilo je, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 16. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, saj mu delovno razmerje po pravnomočni sodbi sploh ni prenehalo ne glede na to, da je delodajalec noče izvršiti. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh razlogov, s predlogom na razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Meni, da je odločitev zmotno oprta na 1. alineo 16. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, saj je brez svoje krivde in proti svoji volji še vedno brez zaposlitve, ker pravnomočna sodba ni bila realizirana. Pri tem se sklicuje na 3. odst. 1. člena istega zakona ter sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VIII Ips 151/96 z dne 11.2.1997, ki priznava faktično delovno razmerje mimo formalnih pogojev, kar bi po razlagi a contrario moralo veljati tudi v obravnavani zadevi. Meni, da je ostalo dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno, ker sodišče ni zaslišalo C.

C., ki mu je svetovala, kako naj ravna v dani situaciji. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožnika, da je ostalo dejansko stanje zaradi zmotne pravne presoje pomanjkljivo ugotovljeno, zato izpodbijana zavrnilna sodba ne vsebuje odločilnih dejanskih niti pravnih razlogov. Temelji na zmotnem zaključku, da naj tožnik ne bi bil brezposelna oseba, ker mu delovno razmerje ni prenehalo, ne glede, da pravnomočna sodba o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, ni bila izvršena. Takšno razlogovanje je posledica napačnega materialno-pravnega razlogovanja sodišča, da delovnopravno razmerje obstoji že zaradi pravnomočne sodne odločbe, ne glede, ali je izvršena oz. jo je sploh mogoče izvršiti in ne glede, ali se to dvostransko pravno razmerje, ki je realni pogodbeni odnos, sploh izvršuje, torej ali pogodbeni stranki vzajemno izvršujeta pravice, obveznosti in odgovornosti na tej podlagi.

Iz obravnavnega zapisnika z dne 18.9.1998 namreč izhaja tožnikova izpovedba, po kateri je stanje glede delovnega razmerja nespremenjeno, saj izvršba pravnomočne sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pd 689/95 z dne 6.12.1996, ni bila uspešna, ker firma ne obstaja več oz. je samo še na papirju. To dejstvo, v kolikor bi se izkazalo za resnično, je po stališču pritožbenega sodišča lahko odločujoče za pravilno in zakonito razrešitev sporne zadeve. Zadeva je bila namreč nepravilno presojana po 16. členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l.

RS, št. 5/91, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZZZPB) namesto, po 18. členu istega zakona. Po slednji določbi, ki jo je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti, ima pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti zavarovanec, ki je bil v delovnem razmerju neprekinjeno najmanj 9 mesecev ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18-ih mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, če se je najkasneje v 30-ih dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavil pri pristojnem zavodu za zaposlovanje. Pravnorelevantnih dejstev po cit. zakonski podlagi pa sodišče ni ugotavljalo, zato je tožbeni zahtevek na razveljavitev izpodbijanih konktretnih pravnih aktov in priznanje pravice do denarnega nadomestila, preuranjeno zavrnilo.

Zaradi navedenega in v skladu s 370. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90; v nadaljevanju ZPP-77) je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje odpravilo nakazane pomanjkljivosti. Izhajajoč iz dejanskega stanja v konkretni zadevi, torej po predhodnem preizkusu resničnosti tožnikovih navedb, da je izven delovnega razmerja brez svoje krivde in proti svoji volji, ker to pravno razmerje kljub pravnomočni sodni odločbi ni bilo vzpostavljeno, saj izvršba ni bila uspešna, bo ugotavljalo pogoje iz 18.

člena ZZZPB in nato ponovno odločalo o zakonitosti izpodbijanih zavrnilnih konkretnih pravnih aktov iz predsodnega postopka o pravici do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Šele ko bo dopolnilo postopek v nakazani smeri in izvedlo morebitne druge dokaze, pomembne za razjasnitev vse pravno relevantnih dejstev, bo lahko v zadevi izdalo pravilno in zakonito odločitev.