Appeal against enforcement order dismissed; mere notice of appeal does not stop enforcement proceedings under ZIZ.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljane dismissed the debtor's appeal against an enforcement order, confirming the lower court's decision to proceed with execution. The debtor argued that the eight-day appeal period was insufficient to file an extraordinary legal remedy against the underlying judgment, which served as the enforcement title. The court ruled that the mere announcement of such a remedy or a request to revoke the enforceability certificate does not constitute a valid ground for stopping enforcement under Article 55 of the Enforcement and Security Act. Consequently, the court held that enforcement must continue unless specific statutory grounds for suspension are met, and the debtor's claims regarding the scope of assets were directed to the first-instance court.
Legislator headnote
AI generatedArticle 55 of the Enforcement and Security Act; Article 34 of the Enforcement and Security Act: The mere announcement of filing an extraordinary legal remedy against a final judgment serving as an enforcement title, or a request to revoke the enforceability certificate, does not constitute a valid ground for suspending enforcement proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep o izvršbi potrdi. Nadaljnji izvršilni stroški upnika v zvezi z odgovorom na ugovor se odmerijo na 48.195,00 SIT.
[JEDRO]
Najava vložitve izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno sodno odločbo, ki je v tem primeru izvršilni naslov, niti najava vložitve predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti nista upoštevna ugovorna razloga v pomenu določb prvega odstavka 55. člena ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo zoper dolžnika izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe zaradi izterjave denarne terjatve in to s sredstvi izvršbe, kot izhaja iz sklepa sodišča prve stopnje. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ugovor dolžnika (zoper sklep o izvršbi) ni utemeljen, ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (drugi odstavek 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Dolžnik v ugovoru (sedaj pritožbi) navaja, da je šele s prejemom izpodbijanega sklepa zvedel, da bi se naj sodna odločba, ki je v danem primeru izvršilni naslov, nanašala nanj osebno.
V ugovoru najavlja vložitev izrednega pravnega sredstva zoper sodno odločbo, ki je izvršilni naslov in predlaga, da sodišče odloži izvršbo dokler ne bo preveril, kako je sploh prišlo do pravnomočnoti sodbe kot izvršilnega naslova v razmerju do njega. Ugovorni rok 8 dni je namreč v danem primeru prekratek za vložitev ustreznega izrednega pravnega sredstva ali predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. Sicer pa je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo tako na dolžnikova denarna sredstva, kot tudi na njegove premičnine in celo na njegovo zasebno hišo.
Tako družba G. d.o.o., K... kot dolžnik osebno imata dovolj drugega premičnega premoženja in odprtih terjatev, ki zadostujejo za poplačilo upnikove terjatve. Zato dovolitev izvršbe na družinsko hišo presega potrebni obseg izvršilnih sredstev za poplačilo upnikove terjatve. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi ali da izreče izvršbo za nedopustno. Upnik v odgovoru na ugovor smiselno predlaga zavrnitev slednjega. Ugovor ni utemeljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v 55.
členu ZIZ. Nobena od okoliščin, na katere se dolžnik sklicuje v ugovoru, ni razlog v smislu zgoraj navedene zakonske določbe. Izvršbe namreč ne preprečuje najava vložitve izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno sodno odločbo, ki je v tem primeru izvršilni naslov, niti najava vložitve predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti. Edino pomembno je, da upnik izkazuje za njegovo terjatev izvršljivo sodno odločbo kot izvršilni naslov - in to tudi zoper dolžnika kot solidarnega zavezanca. Kolikor pa dolžnik graja obseg z izpodbijanim sklepom dovoljenih sredstev izvršbe, ga je treba napotiti na določbo prvega odstavka 34.
člena ZIZ, po kateri sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo. O predlogu dolžnika, ki ga je smiselno šteti kot predlog za omejitev sredstev in predmetov izvršbe (drugi odstavek 34. člena ZIZ), pa odloča sodišče prve stopnje. Enako velja tudi glede predloga za odlog izvršbe (71. člen ZIZ). Ker se tako izkaže, da obrazloženo uveljavljani ali po uradni dolžnosti upoštevni ugovorni razlogi iz drugega odstavka (v zvezi s prvim odstavkom) 55.
člena ZIZ niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo treba ugovor dolžnika na podlagi določbe 2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrniti in izpodbijani sklep o izvršbi potrditi. Izrek o izvršilnih stroških upnika v zvezi z odgovorom na ugovor temelji na določbi petega odstavka 38. člena ZIZ, njihova odmera, opravljena v skladu z Odvetniško tarifo, pa je razvidna iz stroškovnika upnika na red.
št. 6 spisa.