Appeal dismissed because defendant achieved maximum legal protection via objection against enforcement order.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defendant's appeal against a first-instance enforcement order that had been partially revoked. The defendant argued the order was flawed and sought to challenge a separate notice to pay court fees, claiming the court failed to justify the costs. The court ruled that the defendant had already secured the maximum possible legal remedy through the initial objection, rendering the appeal inadmissible due to lack of interest.
Legislator headnote
AI generateds. 365(1) in s. 343(3) of the Code of Civil Procedure; An appeal is inadmissible if the party has already achieved the maximum possible legal protection through a prior objection, as the interest in challenging the decision is a prerequisite for any appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Dolžnica je z vložitvijo ugovora dosegla, da je prvostopenjsko sodišče sklep o izvršbi, v delu s katerim je bila dovoljena izvršba, razveljavilo. Z ugovorom je dolžnica dosegla največ kar je mogoče po zakonu zato za vložitev pritožbe zoper sklep nima nikakršne pravovarstvene potrebe. Interes za izpodbijanje odločbe je predpostavka vsake pritožbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 12.1.1999 razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba. Odločilo je, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku. S tem sklepom je sodišče prve stopnje dolžnici poslalo še nalog in opomin za plačilo sodne takse za ugovor. V okviru roka za pritožbo je dolžnica naslovila na prvostopenjsko sodišče vlogo, ki jo je poimenovala za pritožbo zoper sklep, nalog in opomin. Pravilnosti odločitve, ki jo vsebuje izpodbijani sklep ne izpodbija.
Izpodbija pa nalog oziroma opomin za plačilo takse. Navaja, da ni obrazloženo za kakšne stroške gre. Le-ti naj bremenijo upnika. Pritožba ni dovoljena. Dolžnica je z vložitvijo ugovora dosegla, da je prvostopenjsko sodišče sklep o izvršbi, v delu s katerim je bila dovoljena izvršba, razveljavilo. Z ugovorom je dolžnica dosegla največ kar je mogoče po zakonu zato za vložitev pritožbe zoper sklep nima nikakršne pravovarstvene potrebe. Interes za izpodbijanje odločbe je predpostavka vsake pritožbe. Ker je z izpodbijano odločbo sodišče prve stopnje dolžnici nudilo največje možno pravno varstvo, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zoper sklep zavrglo, ker ni dovoljena (1. točka 365.
člena v zvezi s 3. odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče pa je zavrglo tudi pritožbo dolžnice v delu, ko izpodbija nalog oziroma opomin za plačilo sodne takse. Pritožbo je mogoče vložiti le zoper odločbo sodišča. Nalog oziroma opomin za plačilo sodne takse takšnega značaja nima. Obveznost dolžnice, da plača v Zakonu o sodnih taksah predvideno takso je nastala že z vložitvijo ugovora, po samem zakonu. To takso mora dolžnica plačati, če pa bo v pravdi uspela bo imela možnost povračilo stroškov zahtevati od nasprotne stranke, to je od sedanje upnice.
Glede na to, da pritožba dolžnice ni dovoljena, njene vsebine ni mogoče preizkušati.