Appeal dismissed; court upheld direct intent finding for minor's assault and appropriate educational measure.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court rejected the defense's appeal against a first-instance judgment imposing an educational measure of personal apology. The defense argued the minor acted instinctively without intent, but the court found the facts proved direct intent because the child actively pursued and struck the victim. Consequently, the court confirmed the lower court's correct factual findings and legal assessment of the minor's culpable conduct.
Legislator headnote
AI generatedArticle 146/1 of the Criminal Code; Article 358 paragraph 3 of the Criminal Procedure Act: When a minor's actions demonstrate active pursuit and striking of a victim, the court must find direct intent rather than instinctive reaction, thereby validating the imposition of an educational measure if the factual findings are sound.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zagovornice str. ml. M. M. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep o vzgojnem ukrepu sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je v zvezi s kaznivim dejanjem prepričljivo utemeljilo obstoj direktnega naklepa. Zato je pritožba neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
[OBRAZLOŽITEV]
Senat za mladoletnike Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom ml. ml. - sedaj st. ml. M. M. izrekel vzgojni ukrep navodilo po 1. točki 1. odstavka 77. člena KZ, da se osebno opraviči oškodovancu D. M.. Ta vzgojni ukrep je bil izrečen v zvezi s kaznivim dejanjem grdega ravnanja po čl. 146/1 KZ na škodo D. M.. V drugem delu pa je bil v zvezi z ostalimi kaznivimi dejanji po čl. 483/2 ZKP v zvezi s čl. 358 tč. 3 ZKP ustavljen kazenski postopek zoper mladoletnega A. S., S. H. in M. M.. Odločeno je bilo tudi o stroških kazenskega postopka.
Proti navedenemu sklepu se je v tistem delu, v katerem je bil mladoletniku izrečen vzgojni ukrep, pritožila njegova zagovornica zaradi zmotno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi napačne uporabe materialnega prava in zaradi napačne odločitve. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ali pa spremembo tako, da naj se mladoletnika "oprosti". Višja državna tožilka je predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je v zvezi s kaznivim dejanjem na škodo D.
M. dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo. Svoje ugotovitve je prepričljivo obrazložilo. Zato je utemeljen zaključek, da je mladoletnik ravnal z direktnim naklepom, kar potrjuje način njegovega ravnanja, "ko je pritekel za oškodovancem in ga na tak opisan način s pestjo udaril" (- stran 5 sklepa). Ker je st. mladoletnik poiskal oškodovanca in pritekel za njim ter ga udaril v predel nosu, je vsekakor zavedajoč se svojega ravnanja hote grdo ravnal z oškodovancem. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da je mladoletnik ravnal instinktivno potem, ko naj bi se počutil ogroženega, saj je bil sam napadalec.
Prav zato je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da naj bi šlo za izostanek subjektivnega elementa krivde. Ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje st. mladoletniku izreklo primeren vzgojni ukrep, ker je pravilno ovrednotilo vse okoliščine, ki so vplivale na izbiro izrečenega vzgojnega ukrepa. Ker sodišče prve stopnje ni kršilo nobenih določb kazenskega postopka ali materialnega zakona, na kar je pritožbeno sodišče pazilo po uradni dolžnosti, je zato zagovorničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep.