Court dismisses enforcement objection due to lack of evidence proving debt settlement agreement.
Legislator summary
AI generatedThe court rejected the debtor's objection to an enforcement order based on a claimed debt settlement agreement. The debtor failed to provide any documentary evidence or specific facts supporting the alleged out-of-court settlement. Consequently, the court ruled the objection unreasoned and ungrounded under enforcement law, confirming the original enforcement decision.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju; 2. tč. 365. člena ZPP/99: An objection to enforcement must be substantiated with evidence; failure to prove a debt settlement agreement renders the objection inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
O zatrjevanem dogovoru (doseženi izvensodni poravnavi) dolžnik ni predložil nobenega dokaza.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neobrazložen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da se je z upnikom dogovoril, da bo dolg poravnal z izvedbo del na njegovem poslovnem objektu "ter tako dosegel izvensodno poravnavo". O doseženi poravnavi naj bi obvestil sodišče. Ugovor ni utemeljen. Po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze; sicer se ugovor šteje za neutemeljen.
O zatrjevanem dogovoru (doseženi izvensodni poravnavi) dolžnik ni predložil nobenega dokaza. Ker zahteva za predložitev dokazov pomeni, da mora dolžnik ugovoru priložiti listine, na katere se sklicuje, oziroma navesti, zakaj jih ne more priložiti (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja, št. II/99), je torej ugovor neobrazložen in s tem neutemeljen. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ravnalo po 5. odst. 62. člen ZIZ: ugovor poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ker pa sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odst. 350.
člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, je ugovor kot neutemeljen zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).