Appeal dismissed; court upheld enforcement suspension due to lack of account inflow per ZIZ Art. 147(2).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal and confirmed the first-instance judge's decision to suspend enforcement against bank account funds. The lower court suspended enforcement because the debtor's account had no inflows for over a year, citing Article 147(2) of the Enforcement and Security Act. Although the creditor argued for a move to movable property enforcement, the court found no legal barrier to such a step and ruled the suspension of the specific account enforcement was correct.
Legislator headnote
AI generatedArt. 147(2) ZIZ; Art. 165(1) ZPP in conjunction with Art. 154(1) ZPP: When enforcement against bank account funds is suspended due to lack of inflows, the court must not dismiss the entire enforcement but may proceed with enforcement against other assets like movable property if no legal obstacle exists.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Iz izreka in tudi obrazložitve izpodbijanega sklepa je jasno razvidno, da je sodišče ustavilo samo izvršbo na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet. Nobene ovire ni, da ne bi sodišče prve stopnje pristopilo k opravljanju premičninske izvršbe, kot je predlagal upnik.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na računu pri organizaciji za plačilni promet, ker na dolžnikovem računu več kot eno leto ni bilo priliva sredstev (2. odst. 147. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je predlagal tudi izvršbo na dolžnikove premičnine, zato sodišče ne bi smelo ustaviti izvršbe, temveč bi moralo nadaljevati s premičninsko izvršbo. Pritožba ni utemeljena. Pritožnik ima sicer prav, ko navaja, da je predlagal tudi izvršbo na dolžnikove premičnine, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz izreka in tudi obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno razvidno, da je sodišče ustavilo samo izvršbo na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet.
Pravilnosti odločitve o tem izvršilnem sredstvu pritožba konkretizirano sploh ne izpodbija, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in v skladu z 2. odst. 147. čl. ZIZ, saj iz dopisa banke na list. št. 9 izhaja, da na dolžnikovem žiro računu v obdobju enega leta ni bilo priliva sredstev. V zvezi s predlagano premičninsko izvršbo iz izpodbijanega sklepa ne izhaja nobena ovira, da je ne bi sodišče prve stopnje začelo izvajati, kot je v predlogu za izvršbo predlagal upnik, zato sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje povsem pravilna, pritožba upnika pa neutemeljena.
Ker sodišče druge stopnje tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Ker upnik s pritožbo ni uspel, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ odločilo, da mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka.