Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 662/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.662.2000 AI generated

Court dismisses debtor's objection to enforcement order as no reminder was legally required before execution.

Case Number VSL sklep II Cpg 662/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the debtor's objection to an enforcement order based on a missing payment reminder, ruling the objection inadmissible. The debtor argued that a formal reminder was necessary to trigger the obligation to pay, but the creditor contended that sending invoices sufficed as proof of the agreed debt. The court held that creditors are not legally required to send reminders before enforcement, and since the debtor failed to substantiate specific legal grounds for the objection, the enforcement order was confirmed.

Legislator headnote

AI generated

ZIZ 15. člen; ZPP 365. člen: A creditor is not obligated to send a reminder to a debtor before initiating enforcement proceedings for a claim, and an unexplained objection lacking specific legal grounds is inadmissible.

Keywords

AI generated
enforcement proceedings payment reminder obligation inadmissible objection enforcement order creditor's duty debt collection procedural objection

Cited Legislation

AI generated
ZIZ 15. člen
ZPP 365. člen
ZPP 350. člen
ZPP 366. člen
ZIZ 55. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Upnik pred začetkom izvršbe zaradi izterjave svoje terjatve ni dolžan dolžnika opominjati na njegovo obveznost, ki tudi sicer ne nastane z opominom niti z izdajo računa (ta je le potrditev dogovorjenega).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neutemeljen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da je sklep napačen "v prvi alinei druge točke drugega odstavka predloga sklepa za izvršbo"; hkrati pa je ugovarjal stroškom. Zaradi likvidnostnih težav je obveznosti do upnikov poravnaval s krajšimi zamudami. Če bi ob zapadlosti računa dobil opomin, bi svoje obveznosti poravnal. Ker ni prejel nobenega obvestila, pa ne priznava stroškov sodnega postopka.

V odgovoru na ugovor je upnik navedel, da je dolžniku poslal račune. Predlog za izvršbo je vložil več kot leto dni po njihovi zapadlosti, zato dolžniku ni bil več dolžan pošiljati opominov. Ugovor ni utemeljen. Iz dolžnikove navedbe, da "bi svoje obveznosti poravnal, v kolikor bi (od upnika) dobil kakršenkoli opomin", izhaja, da ne ugovarja tistemu delu izpodbijanega sklepa, s katerim mu je bilo naloženo, naj plača terjatev (1. tč. izreka izpodbijanega sklepa); zato je potrebno ugovor presojati v okviru razlogov iz 55. člena ZIZ (3. odst. 62.

člena ZIZ).

2. odst. 53. člena ZIZ določa, da mora biti ugovor obrazložen; ugovor pa je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo (iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja, št. II/99). Dolžnik navedbe, da "je predlog za izvršbo napačen v prvi alinei druge točke drugega odstavka", ni obrazložil oz. konkretiziral, zato je ni mogoče preizkusiti. Navedba, da ni prejel opomina za plačilo svojih obveznosti do upnika, pa ni pravno upošteven ugovorni razlog. Kot je navedel tudi upnik v odgovoru na ugovor, upnik namreč pred začetkom izvršbe zaradi izterjave svoje terjatve ni dolžan dolžnika opominjati na njegovo obveznost, ki tudi sicer ne nastane z opominom niti z izdajo računa (ta je le potrditev dogovorjenega).

Sodišče prve stopnje je tako najprej pravilno štelo, da je dolžnik sklep o izvršbi izpodbijal samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo (3. odst. 62. člena ZIZ); nato pa je pravilno ugotovilo, da ugovor ni utemeljen in ga poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ); zato je ugovor kot neutemeljen zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).