Appeal dismissed because debtor failed to prove significant damage risk required for execution suspension.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against a first-instance decision denying a request for execution suspension. The debtor argued that minimal income and a single large payment would block their business, citing financial statements as new evidence. The court rejected this because the debtor did not substantiate the risk of significant damage and submitted new documents after the deadline, violating procedural rules.
Legislator headnote
AI generated15. člen ZIZ; 337. člen ZPP/99: A request for suspension of execution requires concrete proof of significant damage risk; new evidence submitted after the deadline is inadmissible unless the party proves they could not have presented it earlier without fault.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik ni izkazal verjetnosti nastanka znatnejše škode. Le-to je le pavšalno zatrjeval.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe. V pravočasni pritožbi je dolžnik navedel, da je sklep izdan preuranjeno ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in posledično nepravilno uporabljenem materialnem pravu. Dolžnik ima minimalne prihodke, kar dokazuje z obrazcem BON-2 z dne 20.06.2000, iz katerega izhaja, da je imel dolžnik na dan 19.06.2000 na računu sredstva v višini 115.000,00 SIT in da je bilo povprečno stanje na žiro računu 186.000,00 SIT. Prilaga tudi bilanco poslovanja za leto 1999, iz katere izhaja, da je razpolagal z minimalnimi sredstvi. Dejstvo je, da bi enkratno plačilo skupnega zneska 650.000,00 SIT povzročilo blokado njegovega žiro računa. Zato ne bi mogel poravnati svojih obveznosti do države, kar bi imelo resne posledice za njegovo poslovanje. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da dolžnik v predlogu za odlog izvršbe (redna št.
3) ni izkazal verjetnosti nastanka znatnejše škode, ki je temeljni pogoj za odlog izvršbe na predlog dolžnika. Le-to je le pavšalno zatrjeval. Znatnejšo škodo, ki bi jo dolžnik pretrpel z izvršbo (1. odst. 71. člena ZIZ), pa je treba konkretizirati. Tako ne more zadostovati navedba, "da (dolžnik) nima večjih prihodkov", in da "bi mu plačilo takšnega zneska naenkrat povsem za dalj časa onemogočilo redno poslovanje, zaradi česar bi mu nastale večje škodne posledice". K pritožbi priloženi dokazi, s katerimi dolžnik dokazuje minimalne prihodke, obrazec BON-2 (priloga B3) ter bilanca stanja (prilogi B4 in B5), so namreč kot pritožbene novote, za katere dolžnik niti ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel priložiti predlogu za odlog izvršbe, nedovoljeni (1. odst 337.
člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ). Sicer pa odlog izvršbe ne bi pomenil, da bi dolžnik lahko razpolagal s terjanim zneskom; pri odlogu izvršbe se namreč po 5. odst. 147. člena ZIZ izloči ustrezen znesek sredstev za ohranitev vrstnega reda pri poplačilu terjatve. Ker sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365.
člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).