Appeal allowed: Court of Appeal quashes first instance ruling on enforcement application withdrawal due to late court fee payment.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Zaradi zamude pri plačilu bi sodišče prve stopnje lahko izdalo sklep s katerim bi štelo predlog za izvršbo za umaknjen, vendar le v primeru, da upnik tudi do dneva izdaje takega sklepa sodne takse ne bi plačal. Po plačilu sodne takse in po tem, ko je dne 16.06.2000 prejelo tudi potrdilo o plačilu, pa sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa ne bi smelo več izdati.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog za izvršbo, na podlagi 4. odst. 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ), šteje za umaknjen, saj upnik v 15-dnevnem naknadnem roku ni dopolnil predloga za izvršbo in sodišču ni predložil dokazila o plačani sodni taksi. Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter določbe ZIZ in ZPP. Navedel je, da naslovno sodišče ni upoštevalo, da je 15.06.2000 plačal celotno odmerjeno sodno takso skupaj s stroški opomina v znesku 21.000,00 SIT.

Potrdilo je v originalu s priporočeno pošiljko posredoval sodišču. Zato predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in s postopkom nadaljuje. Pritožba je utemeljena. V 4. odst. 40. člena ZIZ, ki ga je v izpodbijani odločbi, kot podlago svoje odločitve, navedlo tudi sodišče prve stopnje, je določeno, da sodišče v primeru, kadar za predlog za izvršbo ni bila plačana sodna taksa (ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah), s takim predlogom smiselno ravna kot z nepopolno vlogo. V kolikor upnik tudi v naknadnem roku takse ne plača, pa šteje, da je predlog za izvršbo umaknil.

V konkretnem primeru pa za posledico, predvideno v 4. odst. 40. člena ZIZ, ni podlage. Zato je odločitev sodišča prve stopnje napačna. Zakonska domneva o umiku predloga za izvršbo je v navedeni določbi ZIZ predvidena le za primer, da taksa niti naknadno ne bi bila plačana, česar pa v konkretnem primeru ni mogoče zaključiti. Iz povratnice pripete k sklepu redna št. 2 izhaja, da je upnik sklep z dne 17.05.2000, s katerim ga je sodišče prve stopnje pozvalo k dopolnitvi predloga za izvršbo, prejel 22.05.2000. Potrdilo Agencije RS za plačilni promet, ki je bilo sodišču prve stopnje v originalu predloženo 16.06.2000 (dohodni žig sodišča na hrbtni strani potrdila pripetega k list.

št.

1) pa dokazuje, da je upnik dolgovano takso plačal 15.06.2000. Dolgovana taksa je bila res plačana po izteku postavljenega petnajstdnevnega roka, ki je iztekel že 06.06.2000. Vendar veže ZIZ posledico iz 4. odst. 40. člena (presumpcijo umika predloga za izvršbo) na plačilo oz. neplačilo sodne takse in ne na rok plačila. Sodišče prve stopnje bi zaradi zamude pri plačilu, v skladu s 4. odst. 40. člena ZIZ, lahko izdalo izpodbijani sklep le v primeru, da upnik tudi do dneva, ko je bil izpodbijani sklep izdan, sodne takse ne bi plačal. Po plačilu sodne takse in po tem, ko je dne 16.06.2000 prejelo tudi potrdilo o plačilu, pa sodišče prve stopnje za svojo odločitev ni imelo podlage v 4. odst. 40. člena ZIZ. Glede na to, da je upnik sodno takso plačal še preden je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, je bilo potrebno upnikovi pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.