Appeal allowed: Partial revocation of enforcement order due to valid debtor objection on VAT-excluded super-deduction calculation.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi glede glavnice v znesku 20.377,58 SIT in zakonitih zamudnih obresti od zneska 20.377,58 SIT od 29.02.2000 dalje do plačila, ter glede stroškov izvršilnega postopka v znesku 3.913,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.05.2000 dalje do plačila in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Iz vsebine ugovora je razvidno, da dolžnik sklepa o izvršbi ugovarja le delno in sicer oporeka višini izterjevanega zneska. Meni, da bi moral upnik superrabat obračunati tako, da pri obračunu skupnega prometa ne bi upošteval davka na dodano vrednost (DDV). V zvezi z zatrjevanim je dolžnik pripravil tudi obračun skupnega prometa brez DDV in predložil račune, ki prikazujejo skupni promet z in brez DDV. Glede na to, da je navedel pravnopomembno dejstvo in v zvezi z njim sodišču predložil tudi dokaze, je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen glede glavnice v višini 20.377,58 SIT, ki predstavlja razliko med obračunom superrabata v višini 5 % od zneska skupnega prometa skupaj z DDV (127.627,85) in obračunom superrabata v isti višini od zneska skupnega prometa brez DDV (107.250,27).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 15.05.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je izračun superrabata nepravilen, saj je v skupnem prometu 2.552.557,00 SIT zajet tudi davek (DDV). Meni, da je potrebno od prometa odšteti znesek davka in potem obračunati rabat. Sodišče je upnika 26.05.2000 pozvalo, da na ugovor odgovori in ga opozorilo na posledice po 1. odst. 58.

člena ZIZ. Upnik je na ugovor pravočasno odgovoril. Navedel je, da dolžnik ne prereka obstoja terjatve in njene zapadlosti. Prav tako ne navaja utemeljenega razloga za zaustavitev izvršbe. Za dolžnika je sporna le višina zahtevka. 13.08.1999 sta z dolžnikom sklenila Pogodbo o poslovnem sodelovanju, v kateri sta v 5. členu določila, da mu dolžnik v primeru, da posel presega 2.000.000,00 SIT, prizna superrabat v višini 5 %. Nikjer pa ni omenjeno, da se pri tem DDV ne upošteva. Izterjevani znesek predstavlja natanko 5 % od zneska, ki ga je kot vrednost posla navedel tudi dolžnik v svojem ugovoru.

Ugovor dolžnika je popolnoma neutemeljen in brez dokaznih listin. Predlagal je, da sodišče ugovor zavrne in nadaljuje z izvršbo. Sodiče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen (5. odst. 62. člena ZIZ v zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ). Dolžnik mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje.

Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ). Iz vsebine ugovora je razvidno, da dolžnik sklepu o izvršbi ugovarja le delno in sicer oporeka načinu izračuna izterjevanega zneska. Meni, da bi moral upnik superrabat obračunati tako, da pri obračunu skupnega prometa ne bi upošteval davka na dodano vrednost (DDV). V zvezi z zatrjevanim je dolžnik pripravil tudi obračun skupnega prometa brez DDV in predložil račune, ki prikazujejo ceno z in brez DDV.

Glede na to, da je navedel pravnopomembno dejstvo in v zvezi z njim sodišču predložil tudi dokaze, je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen glede glavnice v višini 20.377,58 SIT, ki predstavlja razliko med obračunom superrabata v višini 5 % od zneska skupnega prometa skupaj z DDV (127.627,85) in obračunom superrabata v isti višini od zneska skupnega prometa brez DDV ( 107.250,27). Zato je, kot je bilo že zapisano ugovor utemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ). O vsebini 5. člena Pogodbe o poslovnem sodelovanju in načinu obračuna skupnega prometa, ki je bil dogovorjen med strankama, pa bo presodilo pristojno sodišče v pravdnem postopku, po tem ko bo izvedlo predlagane dokaze in jih ocenilo.

Upnik od zneska bremepisa št. 00-00027 z dne 24.02.2000 izterjuje tudi zakonite zamudne obresti za čas od 29.02.2000 do plačila. Upniku pripadajo zamudne obresti od zneska 20.377,58 SIT, le če njegova terjatev v tej višini obstoja in je dolžnik s plačilom v zamudi (prim.

1. odst. 277. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). Glede na to, da je ugovor dolžnika utemeljen glede zneska 20.377,58 SIT, je v posledici ugovor utemeljen tudi glede zakonitih zamudnih obresti od navedenega zneska, za čas od 29.02.2000 do plačila. Znesek, glede katerega je dolžnik z ugovorom uspel (20.377,58 SIT), predstavlja 15,96 % vrednosti spornega predmeta. Ker se v izvršilnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se nanašajo na odmero stroškov v skladu z načelom uspeha (2. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 15.

čl. ZIZ), je sodišče druge stopnje razveljavilo izpodbijani sklep o izvršbi, v 2. točki izreka, tudi glede dela stroškov izvršilnega postopka v višini 3.913,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o odmeri (15.05.2000) do plačila. Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavilo v obsegu, kot je razviden iz izreka tega sklepa, ter zadevo v enakem obsegu vrnilo sodiču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju glede razveljavljenega dela sklepa o izvršbi postopati v skladu z 2. odstavkom 62.

člena ZIZ in zadevo v tem obsegu odstopiti pristojnemu sodišču. O pritožbenih stroških upnika bo odločeno s končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).