Road maintenance liability requires strictest care; appeal on costs rejected, claim dismissed due to natural events.

Revizija proti odločitvi o stroških pravdnega postopka se zavrže, v preostalem pa zavrne.

[JEDRO]

Javne ceste morajo biti vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za odvijanje prometa, na primer slabih vremenskih razmer, lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene. Pri vzdrževalcu cest presoja prepričljivosti škodnega dogodka ni podvržena le merilu "potrebne skrbnosti", ampak najstrožjemu merilu – merilu skrajne skrbnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, s katerim je od toženca zahteval plačilo odškodnine za povzročeno premoženjsko škodo, ki jo je dne 7.9.1997 utrpel na svojem osebnem vozilu.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo pritožbenega sodišča tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava izpodbija z revizijo. Navaja, da toženec ni izpolnil svojih obveznosti glede ustreznega vzdrževanja objektov za odvodnjavanje. Dežurne službe nima organizirane na primeren način, torej na način, da bi bil njen odzivni čas krajši. Ker je tožencu znan problem odvodnjavanja tega dela cestišča, bi moral biti še toliko bolj skrben. Če bi imel namreč toženec urejeno sprotno spremljanje vremenskih in ostalih razmer, ob zagotovljenem večjem številu dežurnih delavcev, bi takšne škodne dogodke lahko preprečil. Način dežurstva bi moral biti takšen, da bi bil dežuren en delavec za vsakega od obeh kritičnih podvozov. Redno bi moral skrbeti tudi za vzdrževanje črpalk ali pa bi problem odvodnjavanja reševali njegovi delavci s krampi in lopatami.

Revizija je bila v skladu s 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki nanjo ni odgovoril. Revizija delno ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

O nedovoljenosti revizije:

Sklep o stroških, pa naj bo izdan skupaj z odločbo o glavni stvari ali samostojno, ni sklep s katerim bi se pravdni postopek pravnomočno končal (prvi odstavek 384. člena ZPP). Zato revizija v delu, v katerem graja pravnomočno odločitev o pravdnih stroških, ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče v tem delu na podlagi določbe 377. člena v zvezi drugim odstavkom 374. člena ZPP zavrglo.

O neutemeljenem delu revizije:

Tožnikovo osebno vozilo je dne 7. 9. 1997 v cestnem podvozu pod železniškim nadvozom ... zalila voda, zaradi česar mu je nastala večja premoženjska škoda. Kritični cestni odsek je bil dolžan redno vzdrževati toženec. Tega dne je padla enormna količina dežja v zelo kratkem času, zaradi udara strele pa je prišlo do izpada električne energije, zato so prenehale delati črpalke v podvozu in se voda iz njega ni odvajala. Toženčevi delavci so takoj, ko je pričelo deževati, začeli ukrepati. Postavili so ustrezno signalizacijo in uredili obvoz, pred zalitjem podvoza pa so obrnili, sicer stacioniran prometni znak, ki opozarja na nevarnost vode na cestišču in omejuje hitrosti na 40 km/h. Naravne poti odvodnjavnaja podvoza ni.

Pritrditi je razlogom obeh sodišč, da ugotovljena dejstva ne dajejo podlage za odločitev, da je podana toženčeva krivdna odgovornost za tožniku nastalo premoženjsko škodo. Javne ceste morajo biti vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za odvijanje prometa, na primer slabih vremenskih razmer, lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene (prvi odstavek 5. člena Zakona o javnih cestah, Ur. list RS, št. 29/97). Redno vzdrževanje cest med drugim obsega nadzor nad prevoznostjo in uporabnostjo ceste, ki se izvaja z rednimi, občasnimi in izrednimi pregledi ter odpravo poškodb in odstranjevanje ovir nastalih, zaradi elementarnih dogodkov oziroma povzročenih po uporabnikih cest (16. do 59. člen Pravilnika o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest, Ur. list SRS, št. 11/88). Pri vzdrževalcu cest presoja prepričljivosti škodnega dogodka ni podvržena le merilu "potrebne skrbnosti", ampak najstrožjemu merilu – merilu skrajne skrbnosti. Revijsko sodišče se upoštevaje merilo skrajne skrbnosti strinja z materialnopravno presojo nižjih sodišč, da je toženec v konkretnem primeru ravnal kot dober strokovnjak. Pravočasno je namreč postavil prometno signalizacijo, ki je opozarjala na nevarnost na cestišču in omejevala hitrost na 40 km/h, nato pa je tudi zaprl podvoz in uredil obvoz. Tožnikova zatrjevanja o prepoznosti toženčevega reagiranja na zalitje podvoza se tekom dokaznega postopka niso potrdila. Kaj več, glede na dejstva, da naravne poti, ki bi odvajala odvečne vode iz podvoza ni, ter da so črpalke zaradi izpada električne energije prenehala delati, tudi ne bi mogel storiti, saj njegova dolžnost ni bila, da sanira odvodnjavanje podvoza z rekonstrukcijo črpališča. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo v dovoljenem delu na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in z njo tudi priglašene revizijske stroške.