Appeal allowed: Advance payment for appointed auditors is not required for appointment under ZGD s. 514(2).
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and revoked the first-instance decision requiring an advance payment for appointed auditors. The parties argued the order was unnecessary as they would pay the auditor firms directly, a claim the court found valid. The court ruled that auditor appointment under the Companies Act is distinct from judicial expert proceedings, making advance payment a matter for the companies rather than a condition for the appointment order.
Legislator headnote
AI generatedZGD 2. odst. 514. čl.; ZGD 196. čl.: The requirement for advance payment of costs for appointed auditors does not apply to the court's decision on their appointment under the Companies Act, as such costs remain the responsibility of the participating companies.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
[JEDRO]
Zagotovitev sredstev za stroške dela pripojitvenih revizorjev ni pogoj za izdajo sklepa po 2. odst. 514. čl. ZGD.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlagateljema naložilo, da v roku 8 dni založita po 300.000,00 SIT predujma za stroške izdelave mnenja pripojitvenih revizorjev. Zoper sklep se pritožujeta predlagatelja in navajata, da je sklep nepotreben, saj bosta stroške plačevali revizorskima hišama neposredno. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje je o pritožbi odločalo na podlagi Zakona o nepravdnem postopku (Ur. list SRS št. 30/1986 - v nadaljevanju "ZNP"). O vprašanjih, ki jih ta zakon ne ureja, je bil glede na 37.
čl. ZNP smiselno uporabljen Zakon o pravdnem postopku (Ur. list RS št. 26/99 - "ZPP"). Predlagatelja sta svoj predlog za imenovanje skupnih pripojitvenih revizorjev temeljili na 2. odst. 514. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS št. 30/93 - "ZGD"). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da statusa sodno imenovanih pripojitvenih revizorjev ZGD ne ureja natančno. Vendar pa se glede kritja stroškov za njihove storitve pripojitveno revidiranje ne razlikuje bistveno od ustanovitvenega. Pri slednjem pa je v 196. čl. ZGD določeno, da gredo stroški in plačilo revizorjev v breme družbe.
Čeprav jih imenuje sodišče, zato statusa revizorjev po ZGD ne gre presojati po pravilih za sodne izvedence. Revidiranje po ZGD ni izvajanje dokazov in torej pravila o stroških postopka (zlasti 1. odst. 153. čl. ZPP) zanj niso uporabna. V povezavi s 196. čl. ZGD je treba 2. odst. 514. čl. ZGD razumeti tako, da sodišče revizorje zgolj imenuje, plačilo za njihovo delo pa je stvar družb, ki sodejujejo v procesu pripajanja. Iz izreka izpodbijanega sklepa sledi, da je prvostopno sodišče zahtevalo predujem za stroške storitev, ki naj bi jih revizorji opravili za predlagateljici.
Glede na gornjo obrazložitev se s temi stroški (vsaj v proceduri imenovanja revizorjev) sodišče ne ukvarja in zagotovitev sredstev tudi ne more biti pogoj za sklep po 2. odst. 514. čl. ZGD. Pritožba je torej utemeljena in je sklep sodišča prve stopnje treba po 3. točki 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP razveljaviti.