Appeal dismissed as late; creditor's claim rejection by bankruptcy court president is not appealable.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the creditor's appeal against the bankruptcy president's rejection of their claim, ruling the appeal was procedurally inadmissible due to untimeliness. The creditor argued that the debtor's delayed rejection of invoices indicated bad faith and an attempt to evade payment, while the court noted the first-instance finding that the claim was not credible. The court held that decisions on the likelihood of rejected claims are internal procedural acts of the bankruptcy leadership, which fall under the general appeal rules of the Enforcement Act rather than the specific provisions of the Bankruptcy Act, rendering the appeal invalid.
Legislator headnote
AI generated4. odst. 53. člena ZPPSL; 4. odst. 298. člena ZPP: Decisions by the bankruptcy leadership regarding the likelihood of rejected claims are internal procedural acts subject to general appeal rules, not specific bankruptcy appeal provisions.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Prepozno prijavljeno terjatev predsednik stečajnega senata prijavo zavrže, ne glede na to, iz kakšnega razloga je prijava zamujena.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da terjatev upnika D d.o.o. za znesek 1.540.671,56 SIT ni verjetna in da upnik v tem obsegu nima glasovalne pravice. Zoper sklep se je upnik pritožil. Navaja, da so bili vsi računi poslani dolžniku v skladu z izvršenimi deli. Dolžnik jih je reklamiral šele po osmih mesecih, kar samo po sebi kaže na neresnost poslovanja, iskanje neutemeljenih napak ter zavlačevanje in izmikanje plačilu. Pritožba ni dovoljena. Po določbi 4. odst. 53. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99, v nadaljevanju:
ZPPSL) imajo pravico glasovati o predlagani prisilni poravnavi upniki, katerih terjatve veljajo za ugotovljene in upniki, katerih terjatve so prerekane, a jih poravnalni senat spozna za verjetne v celoti ali deloma. Določbe ZPPSL od poravnalnega senata ne terjajo izdaje posebenga sklepa o tem, katere izmed prerekanih terjatev je spoznal za verjetne, pač pa o tem upnike le obvesti predsednik poravnalnega senata na samem naroku, na katerem se glasuje o prisilni poravnavi (4. odst. 53. člena ZPPSL). Taka postopkovna ureditev že sama po sebi napotuje na zaključek, da je sklep poravnalnega senata o verjetnosti prerekane terjatve sklep procesnega vodstva.
Tak je tudi po svoji pravni naravi. Z njim se odloči o nekakšnem predhodnem vprašanju, ki zadeva vodstvo naroka za prisilno poravnavo. ZPPSL ne ureja izčrpno postopka prisilne poravnave. Ker glede sklepov procesnega vodstva nima določb, je treba smiselno uporabiti določbe ZPP (15. člen ZPPSL). Določba 4. odst. 298. člena ZPP pove, da proti takim sklepom ni posebne pritožbe. Po povedanem je zaključiti, da gre za nedovoljeno pritožbo, ki jo je bilo treba zavreči (343. in 351. člen v zvezi s 366. členom ZPP in 15. ter 71. členom ZPPSL).
Dodati je še, da na nedovoljenost pravnega sredstva ne more vplivati nepravilen pravni pouk prvostopnega sodišča.