Appeal dismissed; conditional contract validity depends on fulfillment of the resolutory condition.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appeal against the first-instance judgment, confirming the defendant's liability for the remaining debt balance. The defendant argued that the court erred in assessing evidence regarding an off-court settlement, claiming the total debt should have been treated differently. The court upheld its findings, noting that the first payment constituted a resolutory condition under the Obligations Act, rendering the agreement for the full sum invalid until that condition was met.
Legislator headnote
AI generated3. odstavek 74. člen ZOR; Pogodba sklenjena pod razveznim pogojem neha veljati, če se pogoj izpolni.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Pogodba sklenjena pod razveznim pogojem neha veljati, če se pogoj izpolni.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je odločilo: "1. Sprememba tožbe se dopusti in se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku, opr. št. Ig ... z dne 28.11.1995 razveljavi v 1. točki izreka in se postopek nadaljuje kot s tožbo. 2.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati glavnico 379.253,30 SIT in zakonite zamudne obresti v znesku 611.920,60 ter 6.150,00 SIT izvršilnih stroškov, v 8 dneh pod izvršbo. 3.Višji tožbeni zahtevek se zavrne. 4.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 22.585,00 SIT, v 8 dneh pod izvršbo." Zoper sodbo v obsodilnem delu se je tožena stranka pravočasno pritožila iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.
V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo predložene listine. Pri tem je zmotno zaključilo, da stranki nista sklenili izvensodne poravnave, v kateri sta se dogovorili, da bo znašal vtoževani znesek 592.416,70 SIT, zamudne obresti pa bodo tekle od zapadlosti dogovorjenih obrokov. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Svoje zaključke je podalo v jasnih in prepričljivih razlogih izpodbijane sodbe, ki temeljijo na pravilni oceni listin, ki jih je v dokaznem postopku preučilo (B1, B3).
S temi razlogi pritožbeno sodišče soglaša. Nesporno je, da sta se pravdni stranki med postopkom na prvi stopnji dogovorili izvensodno, da bo tožena stranka na račun vtoževanega dolga, ki predstavlja glavnico v znesku 435.000,00 SIT in obračunane zamudne obresti od zapadlosti do 28.11.1995 plačala znesek 592.416,70 SIT v štirih obrokih. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno ocenilo, da predstavlja plačilo posameznega obroka pogoj in to razvezni (3. odst. 74. člena ZOR) za veljavnost dogovora o plačilu glede zneska 592.416,70 SIT.
Tega zaključka tožena stranka le s pavšalnim sklicevanjem, da iz listin izhaja drugačen dogovor, ni uspela izpodbiti. Nesporno je, da je tožena stranka do konca postopka na prvi stopnji plačala le en obrok (znesek 55.746,70 SIT). Zato je sodišče pravilno ugotovilo, da dogovor o obročnem plačilu še preostalega zneska 536.670,00 SIT ne velja. Pri tem je materialnopravno pravilno štelo, da s plačilom prvega obroka (55.746,70 SIT), ni prišlo do spremembe teka zamudnih obresti, pač pa le do delnega plačila glavnice. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354.
člena ZPP/77 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP/77). Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 166. členom ZPP/77).