Appeal allowed; court held first instance must apply ZPPSL s. 2(115) when creditor is in bankruptcy proceedings regarding statute of limitations.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, quashed the first-instance judgment, and remanded the case for a new trial. The first instance incorrectly dismissed the claim based on the statute of limitations without considering that the plaintiff was also a debtor in bankruptcy proceedings. The court ruled that Article 2, paragraph 115 of the Act on Compulsory Settlement, Bankruptcy and Liquidation must be applied to determine the validity of claims against a bankrupt entity, a procedural omission that necessitated a remand.
Legislator headnote
AI generatedZakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, 2. odst. 115. člen; When a creditor is subject to bankruptcy proceedings, the court must apply Article 2, paragraph 115 of the Act on Compulsory Settlement, Bankruptcy and Liquidation to assess the statute of limitations for claims against them.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Pri presoji ugovora zastaranja terjatve, bi sodišče moralo uporabiti tudi določbo 2. odst. 115. člena ZPPSL, ker je tudi upnik v stečajnem postopku.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da se ugotovi obstoj njene terjatve v znesku 860.913,20 SIT spp do tožene stranke, in naložilo tožeči stranki, da mora povrniti toženi stranki 61.803,00 SIT pravdnih stroškov. Proti tej sodbi se tožeča straka pritožuje in uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je bila vročena toženi stranki v odgovor, ki pa ga ni vložila.
Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da so vse fakture tožeče stranke, ki so vtoževane v tej pravdi, zapadle v plačilo leta 1995 in da je zadnja zapadla v plačilo dne 13.10.1995. Zaradi te ugotovitve je ob nadaljnji ugotovitvi, da je tožeča stranka terjatev prijavila v stečajnem postopku dne 24.12.1998, zaključilo, da je toženkin ugovor zastaranja utemeljen. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnica utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje glede na trditve tožeče stranke, ki so bile dane na glavni obravnavi, to je, da je tudi tožeča stranka v stečaju in da je bil zoper njo začet stečajni postopek dne 1.6.1996 (za kar je predložila tudi dokaz - priloga A4), moralo pri odločanju o tem, ali so vtoževane terjatve zastarane ali ne, uporabiti tudi določilo 2. odst. 115.
člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. 67/93 - 52/99, v nadaljevanju ZPPSL) in za vsako posamezno vtoževano terjatev ugotoviti, ali je ob upoštevanju prej navedenega določila zastarana ali ne. Ker sodišče prve stopnje določbe 2. odst. 115. člena ZPPSL ni uporabilo, pa bi ga moralo, je prišlo do situacije, da zaradi nepravilne uporabe materialnega stanja dejanskega stanja ni ugotovilo v zadostnem obsegu in pravilno. Zaradi tega je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355.
člen ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP).