Court allows partial appeal on legal costs, permitting only expenses declared by the end of trial.

Pritožbi se delno ugodi in se sklep spremeni tako, da mora tožeča stranka plačati drugotoženi stranki 58.640,00 SIT pravdnih stroškov v roku 15 dni, da ne bo izvršbe. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje. Drugotožena stranka mora tožniku povrniti 15.372,00 SIT pritožbenih stroškov v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

[JEDRO]

Stroškov, ki jih stranka priglasi po glavni obravnavi, ni mogoče priznati.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom tožniku naložilo naj v 15 - ih dneh pod izvršbo drugotoženi stranki povrne 104.564,00 SIT pravdnih stroškov. Zoper sklep se pritožuje tožnik. Smiselno uveljavlja napačno uporabo materialopravnih določil Zakona o pravdnem postopku - ZPP ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi. Pritožnik navaja, da je vložena tožba res vsebovala dva zahtevka (primarnega in podrednega), vendar pa stroškov ni mogoče ločiti, saj se vsi izvedeni dokazi nanašajo tako na prvi kot na drugi zahtevek.

Nadaljnji pritožnikov očitek prvemu sodišče je, da bi moralo z odločitvijo o stroških počakati do konca zadeve (torej do takrat, ko bo Okrožno sodišče odločilo o podrednem zahtevku). Poleg tega pa pritožnik še navaja, da se lahko priznajo le tisti stroški, ki so bili priglašeni do konca glavne obravnave. Pritožba je delno utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena, kolikor opozarja, da je moč priznati le tiste stroške, ki so bili priglašeni do konca glavne obravnave (3.odstavek 164.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, ki ga je bilo potrebno upoštevaje določbo 498.člena sedaj veljavnega ZPP še uporabiti v tej zadevi).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je drugotoženec stroške priglasil na glavni obravnavi dne 23.6.1995. Naslednjič pa je stroškovnik poslal na poziv sodišča 8.12.1998. Ker je bila glavna obravnava končana 22.11.1996, je slednja priglasitev stroškov prepozna. Razvidno je sicer, da se ta stroškovnik nanaša v večji meri na iste stroške, ki so bili priglašeni že prej, deloma pa le-te presegajo. Ne glede na povedano pa je, kot rečeno, moč priznati le stroške, priglašene do konca glavne obravnave, to pa je: stroški za odgovor na tožbo v višini 300 točk, stroški za zastopanje na dveh narokih (2*150 točk) ter kilometrina v višini 6.200,00 SIT.

Ob upoštevanju vrednosti točke v času prvostopnjega odločanja to znese 58.640,00 SIT. Takšen znesek je sedaj s spremenjeno odločbo priznalo sodišče druge stopnje. V ostalem delu pa je pritožba neutemeljena. Pripomniti je potrebno, da je v obravnavani zadevi prišlo do nesporazuma. Pritožbeno sodišče je z odločbo z dne 2.9.1998 (opr.št. I Cp 337/97) prvemu sodišču naložilo, naj loči stroške, ki so nastali z odločanjem o primarnem ter o podrednem zahtevku. Pri tem bi bilo potrebno iz pravdnih stroškov v tej zadevi izločiti tiste, ki se nanašajo izključno na pretresanje o podrednem zahtevku (takšni so bili denimo pritožbeni stroški tožeče stranke v prejšnjem pritožbenem postopku).

Pritožniku pa je v zvezi s pritožbenimi navedbami potrebno pojasniti, da je pravda pred Okrajnim sodiščem končana, zato je potrebno odločiti o stroških, ki so v tej pravdi nastali. Iz tega razloga je bilo potrebno izdati sklep o stroških, ki pa je iz že zgoraj navedenih razlogov napačen. Ker je pritožnik s pritožbo delno uspel (56 %), mu grejo stroški v skladu z odvetniško tarifo. Iz vseh navedenih razlogov je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot je razvidno v izreku.