Court dismisses request to mark initiation of unlawful proceedings in land registry as no legal basis exists.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, vacated the first-instance decision, and rejected the request to mark the initiation of unlawful proceedings in the land registry. The lower court erroneously allowed the mark based on Article 44 of the Land Register Act, which only covers disputes, not procedural initiations. The court ruled that since the matter involves an unlawful proceeding rather than a dispute, no statutory conditions exist for any form of marking in the registry. Consequently, the request was denied because the legal framework does not support marking the start of such proceedings.
Legislator headnote
AI generatedčlen 44 in 63 ZZK; člen 365 tč. 3 ZPP; člen 37 ZNP: In land registry proceedings, the initiation of an unlawful proceeding cannot be marked because the law only permits marking disputes, not procedural initiations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se predlog za zaznambo spora pri vl. št. 376 k.o. ... zavrne.
[JEDRO]
Dokler gre za nepravdni postopek, ni pogojev za zaznambo spora.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pri nepremičnini vl. št. 376 k.o. ... dovoli zaznamba uvedbe nepravdnega postopka, pri tem pa se v obrazložitvi sklepa sodišče sklicuje na določbo 44. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK, ki govori o zaznambi spora. Proti sklepu se nasprotni udeleženec pritožuje. Navaja, da se ne strinja z odločitvijo. Sklep je izdan samo na temelju navedb predlagateljice. Izveden bi moral biti kontradiktoren postopek. Pritožba je utemeljena. Razlogi izpodbijanega sklepa so celo nasprotujoči, saj je sodišče prve stopnje odločilo o "zaznambi uvedbe nepravdnega postopka", česar predlagateljica ni predlagala; v obrazložitvi pa sodišče prve stopnje govori o razlogih, ki se nanašajo na zaznambo spora, kar je bilo predlagano.
Ker pa ni materialnopravnih pogojev niti za zaznambo uvedbe nepravdnega postopka niti za zaznambo spora, je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se predlog za zaznambo spora zavrne (člen 44 in 63 ZZK, člen 365 tč. 3 Zakona o pravdnem postopku - ZPP ter člen 37 Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Po čl. 34/1 ZZK je zaznamba vpis ali izbris pravnih dejstev, za katere zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Zakon ne določa, da bi se v zemljiški knjigi zaznamovala uvedba nepravdnega postopka. 44. člen ZZK, na katerega se sklicuje izpodbijani sklep, take razlage ne ponuja.
Ta člen namreč govori le o zaznambi spora, ne pa o zaznambi uvedbe nepravdnega postopka, pri čemer tudi ne gre pozabiti, da je nepravdnih postopkov cela vrsta (gl. drugi del ZNP), postopek za delitev stvari in skupnega premoženja pa le eden od njih (gl.
13. pogl. ZNP). Ko gre za vprašanje razdružitve skupnega premoženja, je treba ločiti dve stvari - kadar je med strankama spor, se o tem odloča v pravdi (člen 1 ZPP); kadar med strankama ni spora o predmetu delitve in o velikosti deležev, se o tem odloča v nepravdnem postopku (člen 118/2 ZNP). V konkretnem primeru to pomeni, da dokler gre za nepravdni postopek, ni pogojev za nikakršno zaznambo, torej ne za uvedbo nepravdnega postopka in tudi ne za zaznambo spora, ker tega še ni. Če bo spor nastal (člen 118/3 ZNP) in če bo podan predlog za zaznambo spora, bo o tem mogoče odločati. To so torej razlogi, zaradi katerih je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep spremeniti. Glede na zgoraj povedano torej pritožbeno sodišče ni upoštevalo pritožbenih razlogov, ampak je odločitev sprejeta v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava (člen 350/2 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).