Appeal allowed: Statute of limitations for phone bills starts when payment could be demanded, not when invoice issued.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, vacated the first-instance judgment, and remanded the case for a new trial. The defendant argued that the statute of limitations had expired for phone service debts incurred before September 15, 1993. The lower court incorrectly concluded that the claim was not time-barred because the invoice was issued in November 1993, failing to determine when the right to demand payment actually arose. The court ruled that the statute of limitations begins on the day the creditor could legally request payment, not the day the invoice was physically issued, necessitating a new factual finding on the payment deadline.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 361. čl. ZOR; 2. tč. 213. čl. SSPTT storitvah; 5. tč. 102. čl. ZPTT storitvah: The statute of limitations for telephone service payments commences on the day the creditor acquires the right to demand performance, rather than the date the invoice is issued.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Zastaranje plačila telefonskih storitev prične teči z dnem, ko bi se plačilo lahko zahtevalo (ko bi bil račun za njihovo plačilo lahko izstavljen), ne pa od dneva, ko je bil račun dejansko izstavljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani opr.št. VI I 1833/94 z dne 20.9.1994 v tč.
1. in 3. izreka. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti 4.500,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov, v 8 dneh. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožena stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, v kateri predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne. V pritožbi navaja, da je ugovor zastaranja utemeljen za terjatve, ki so nastale pred 15.9.1993. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da tožeča stranka zahteva plačilo telefonskih storitev za čas od 15.11.1992 do 15.11.1993; - da je račun za plačilo telefonskih storitev tožeča stranka izstavila 23.11.1993 z zapadlostjo 1.12.1993; - da je predlog za izvršbo vložila 14.9.1994.
Na podlagi teh dejstev, ob uporabi 101. čl. Zakona o poštnih, telegrafskih in telefonskih storitvah (ZPTT storitvah, Ur. l. SFRJ št. 2/86) in na podlagi 2. tč. 213. čl. Samoupravnega sporazuma o splošnih pogojih za opravljanje poštnih, telegrafskih in telefonskih storitvah (SSPTT storitvah, Ur. l. SFRJ št. 35/88), je zaključilo, da tožbeni zahtevek ni zastaral. Takšen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje je preuranjen. Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom predpisano kaj drugega (1. odst. 361.
čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Na podlagi 5. tč. 102. čl. ZPTT storitvah zastaranje začne teči od dneva, ko je nastala terjatev. Pravno odločilno je tako dejstvo, kdaj bi tožeča stranka lahko zahtevala plačilo telefonskih storitev, ne pa kdaj je izstavila račun za opravljene telefonske storitve. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, od kdaj bi tožeča stranka lahko zahtevala plačilo telefonskih storitev. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, materialno pravo pa iz tega razloga lahko zmotno uporabljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355.
čl. ZPP in 2. odst. 458. čl. ZPP). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi, od kdaj je tožeča stranka imela pravico terjati plačilo telefonskih storitev in nato o stvari ponovno odloči. Dodati je, da določilo 2. tč. 213. čl. SSPTT storitvah ne daje odgovora na vprašanje, kdaj je terjatev plačila telefonskih storitev zapadla, ker so v njem določeni samo možni načini plačevanja telefonskih storitev. Ugotoviti bo tako potrebno, za kakšen način in roke plačila sta se pravdni stranki dogovorili. Če konkretnega dogovora ni bilo (ustno ali v pogodbi o naročniškem razmerju), je rok plačila določiti v skladu z določilom 314.
čl. ZOR.