Appeal dismissed because appellant failed to prove new facts were presented without fault before the first instance trial.

Ugotovi se, da je tožena stranka umaknila pritožbo. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 286. člena tega zakona.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala, da se ugotovi, da jo je tožena stranka motila v zadnji mirni posesti parcele št. 1382/2 k.o. V. tako, da je del tega zemljišča do ceste parc. št. 1797 iste k.o. ogradila, za kar je tožeča stranka izvedela dne 27.9.1993. Zahtevala je tudi, da je tožena stranka dolžna odstraniti ograjo iz zemljišča tožeče stranke in vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred tem posegom ter se vzdrževati takšnih in podobnih ravnanj.

Zavrnilo je tudi zahtevek na povrnitev pravdnih stroškov. Zoper ta sklep sta se pritožili obe pravdni stranki. Tožena stranka pa je nato v vlogo z dne 14.4.2000 sodišču sporočila, da pritožbo umika, zato je pritožbeno sodišče ta umik vzelo na znanje. Tožeča stranka pa je vložila pritožbo iz pritožbenih razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da imela na predmetni nepremičnini posredno posest, tožena stranka pa je imela neposredno posest, saj je na njej kosila travo in tudi sicer urejala zelenico.

Nepremičnino je tožena stranka dobila v neposredno posest od S., od katerega je tudi kupila parcelo, na kateri je postavila svojo stanovanjsko hišo. Od S. je tožena stranka tudi dobila dovoljenje, da sporno nepremičnino, ki je last tožeče stranke, ureja skupaj s sosedi. Sodišče je spregledalo, da je S. pravni naslednik prav tožeča stranka, zaradi česar je šteti, da je tožeča stranka imela posredno posest nad sporno nepremičnino in je zato upravičena do posestnega varstva. Tožena stranka je smela izvrševati dejansko oblast nad stvarjo le v okviru danega soglasja, torej je bila upravičena le do urejanja okolice, ne pa tudi do gradbenih posegov.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni oziroma podrejeno sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba ni utemeljena.

1. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99; ZPP) določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 286. člena tega zakona. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v pritožbi navaja nova dejstva (o svoji posredni posesti), ki jih v postopku na prvi stopnji ni navedla, sedaj v pritožbi pa ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti na zadnji glavni obravnavi (dne 2.3.2000).

3. odstavek 499. člena ZPP namreč določa, da če je bil pred uveljavitvijo zakona že opravljen prvi narok za glavno obravnavo, smejo stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo po uveljavitvi zakona. Pritožbeno sodišče zato teh novih dejstev ne sme upoštevati. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere mora na podlagi določbe 2. odstavka 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 366. členom ZPP). Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je vsebovana že v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.