Appeal allowed; inheritance of denationalized agricultural land now governed by special ZDkg law due to Constitutional Court annulment.

Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Z razveljavitvijo 2. odst. 74. člena Zden je dana možnost, da se vrnjeno premoženje deduje po posebnem zakonu, če so za to izpolnjeni pogoji. Glede na razveljavljeno določbo se za dedovanje kmetijskih zemljišč, ki so bila vrnjena s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji, uporablja ZDKG, če vrnjeno premoženje izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da spada v zapuščino po pok. J. Č. vrnjeno podržavljeno premoženje in sicer parcele št. 189/5 in 189/49, ki sta obe vpisani pri vl.št. 485 k.o. ..., da je nastopilo zakonito dedovanje, h kateremu so poklicani vsi še živeči potomci pokojne zapustnice ter po pred zapustnico umrlem sinu A. vnuk T. in pred zapustnico umrlem sinu F. vnuki M., J., P., R. in U. Č.. Glede na podane dedne izjave je proglasilo kot dediče na podlagi zakonitega dedovanja zapustnikovo hči A.

A. do 1/5 in vnuka T. Č. prav tako do 1/5 zapuščine, zapustnikovega vnuka P. Č. pa do 3/5 zapuščine. Zoper sklep o dedovanju so se pritožili zapustnikovi vnuki P. Č., J. Č., R. Č., U. Č. in M. Č., zapustničina snaha A. Č., prevzemnica zaščitene kmetije, ki jo je podedovala po pok. zapustničinem sinu F. Č. in zapustničin sin A. Č., čigar "dopolnitev k odpovedi dedovanja" je prav tako šteti za pritožbo. Zapustničin sin A. Č. navaja, da se je dedovanju odpovedal le v korist kmetije, ne pa v korist ostalih dedičev, zaradi česar predlaga, naj sodišče njegovo dedno izjavo tako tudi upošteva.

Zapustnikovi vnuki P., J., R., U. in M. Č. sodišču prve stopnje v pritožbi očitajo bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Poudarjajo, da sodišče ni upoštevalo, da so dediči zapustničinega sina F. bistveno prispevali k povečanju zapustničinega premoženja, ki je predmet tega zapuščinskega postopka. Zemljišči parc. št. 189/5 in 189/49 sta bili vedno del kmetije, tudi po letu 1957, ko je bila odvzeta lastninska pravica na njih, kajti ves čas so ju obdelovali tako, da se je kakovost zemljišča zaradi vloženih sredstev in dela izboljšala.

S tem se je vrednost predmetnih zemljišč bistveno povečala. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je bila zapustnica zadnjih 7 let svojega življenja težko bolna in da je imela ves čas svoje bolezni pri družini pok. F. Č. popolno oskrbo. Pritožniki zato predlagajo, naj sodišče v novem postopku upošteva njihove navedbe v pritožbi in glede na to poveča dedne deleže, ki pripadajo pritožnikom. Zapustničina snaha A. Č., prevzemnica zaščitene kmetije, poudarja, da sta obravnavani parceli del zaščitene kmetije. Njen pok. mož je lastninsko pravico na kmetiji pridobil od svoje matere zapustnice na podlagi izročilne pogodbe.

V kolikor bi bili tedaj v lasti zapustnice tudi parceli št. 189/5 in 189/49, bi tudi ti dve parceli prešli v last pritožničinemu možu F. Č. in po njegovi smrti s sklepom o dedovanju v pritožničino last. Tudi sicer pa sta bili obe zemljišči dejansko vedno del kmetije tudi po letu 1957, ko je bila na njih odvzeta lastninska pravica. Sodišče naj zato določi, da je dedinja teh zemljišč lastnica kmetije, torej pritožnica ali pa potomci F. Č.. Ker pa se je vrednost zemljišč bistveno povečala zaradi vloženih sredstev in dela, se iz teh razlogov dedni deleži potomcev F.

Č. povečajo za 75 %. Pritožnica še navaja, da je zahtevo za denacionalizacijo vložila sama in da je s tem v zvezi imela stroškov za 150.000,00 SIT. Pritožbe so utemeljene. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta z odločbo o denacionalizaciji vrnjeni zemljišči parcelnih številk 189/5 in 189/49, ki sta zdaj predmet dedovanja po pok. J. Č., kmetijski zemljišči in da spada kmečko gospodarstvo pok. F. Č. med zaščitene kmetije, vendar pa, da Zakon o denacionalizaciji (ZDEN) v 74. čl. ne določa in ne navaja, da se pri dedovanju vrnjenih podržavljenih kmetijskih parcel uporabljajo določila Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev, temveč, da navaja samo, da se uporabljajo določbe Zakona o dedovanju (ZD), iz česar izhaja, da za dedovanje denacionaliziranih kmetijskih zemljišč in kmetij navedeni posebni zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij ne velja.

Zato je sodišče prve stopnje vrnjeni podržavljeni parceli, ki sta predmet dedovanja po zapustnici, prisodilo zakonitim dedičem v skladu z njihovimi zakonitimi dednimi deleži. Vendar pa je sodišče prve stopnje prezrlo, da je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-81/94 z dne 20.3.1997 (Ur. l. RS, št. 20/97) razveljavilo drugi odstavek 74. čl. ZDEN, ki je določal, da se glede novega zapuščinskega postopka, katerega predmet je dedovanje premoženja, ki pripada pok. denacionalizacijskemu upravičencu, uporabljajo določbe ZD. Z razveljavitvijo cit. določila je tako bila dana možnost, da se tudi vrnjeno premoženje deduje po posebnem zakonu, če so za to izpolnjeni pogoji.

Glede na razveljavljeno določilo se tako za dedovanje kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, ki so bila vrnjena s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji, uporablja Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, (ZDkg, Ur. l. RS, št. 70/95), če vrnjeno premoženje izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo. Namen posebnega varstva zaščitenih kmetij na področju dedovanja je predvsem v tem, da se zagotovi obstoj kmetij in prepreči njihova drobitev. V skladu z namenom posebne ureditve dedovanja zaščitenih kmetij je tako potrebno za zaščiteno kmetijo šteti vsako vrnjeno premoženje, ki je že pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje (po podržavljanju) določena kot zaščitena kmetija z odlokom občinske skupščine oziroma po letu 1986 z odločbo pristojnega upravnega organa, razen v primeru, če vrnjeno premoženje presega 100 ha primerljive kmetijske površine.

Prvo sodišče bo torej moralo pri ponovnem odločanju ugotoviti, ali obravnavana zapuščina predstavlja nepremičnino, ki je pred podržavljenjem pripadala kmetiji, ki je bila kasneje razglašena za zaščiteno kmetijo. V kolikor bo ugotovilo, da je temu tako, bo moralo uporabiti ustrezna določila Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Ob novem odločanju naj sodišče prve stopnje pretehta tudi pritožbene navedbe pritožnikov, ki se nanašajo na odpoved dedovanja (A. Č.) in povečanje dednih deležev (P., J., R., U. in M. Č.).