Court dismisses unreasoned enforcement objection under ZIZ Art. 53(2) for failure to state facts.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's objection to an enforcement order for 1.2 million SIT, upholding the first-instance decision. The debtor argued to cancel the enforcement but failed to provide any substantive facts or evidence within the statutory deadline. The court ruled that under Article 53(2) of the Enforcement and Security Act (ZIZ), an objection lacking factual grounds is deemed unfounded and must be rejected.
Legislator headnote
AI generatedArt. 53(2) ZIZ; Art. 62(5) ZIZ; Art. 365(2) ZPP in zvezi s 15. čl. ZIZ: An objection to an enforcement decision is deemed unfounded if the debtor fails to state material facts or provide evidence challenging the existence, amount, or due date of the creditor's claim as required by law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnik v ugovoru sploh ne navaja nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo zaradi izterjave 1,215.023,51 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da prosi sodišče, naj "ukine" sklep o izvršbi, ugovor pa bo z obrazložitvijo dopolnil v najkrajšem roku. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen.
Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v ugovoru sploh ne navaja nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23.
čl. ZIZ, podrobnejše obrazložitve, na katero se v ugovoru sklicuje, pa po podatkih spisa v okviru osemdnevnega ugovornega roka (3. odst. 9. čl. ZIZ) tudi ni poslal. Zato je njegov ugovor neobrazložen in glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neutemeljen. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.