Appeal allowed; interim order has execution effect, making separate execution request inadmissible.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and quashed the first-instance decision, ruling that the execution request was inadmissible. The creditor argued the debtor failed to voluntarily comply with the interim order, yet the court found the interim order itself already possessed the legal effect of an execution title under the Enforcement Act. Consequently, the court held that no separate execution request was legally required, as the interim order alone authorized direct enforcement actions.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 268. člen ZIZ; 2. odst. 268. člen ZIZ: An interim order issued in legal proceedings has the effect of an execution title, meaning enforcement actions may be carried out directly on its basis without the need for a separate execution request.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za izvršbo zavrže. Upnik sam trpi stroške postopka.
[JEDRO]
Po 1. odst. 268. členu ZIZ ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklepa o izvršbi. Upniku zato na podlagi sklepa o začasni odredbi ni potrebno vložiti predloga za izvršbo, ampak se dejanja izvršbe opravijo neposredno, na podlagi sklepa o začasni odredbi (prim. 2. odst. 268. člena ZIZ).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo. V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da sodišče prve stopnje očitno ni upoštevalo celotnega izreka začasne odredbe, saj je v 3. tč. njenega izreka dolžniku naloženo to, kar sedaj upnik zahteva z izvršbo. V tem izvršilnem predlogu je namreč z listinami, ki jih je predložil, dokazal, da je dolžnik prav iz naslova posojilnih pogodb (na podlagi izpolnjenih in poslanih obvestil o cesijskem odstopu) prejel plačila s strani dolžnikov upnika, ki pa jih upniku ni nakazal, čeprav mu je to narekovala začasna odredba.
To pomeni, da je upnik glede na dejstvo, da dolžnik ni prostovoljno izpolnil svojih obveznosti po začasni odredbi, upravičen predlagati izvršbo, kot to izhaja tudi iz predmetne začasne odredbe. Priglasil je stroške pritožbe. Pritožba je utemeljena. Upnik je dne 03.05.1999 vložil predlog za izvršbo na podlagi sklepa o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII Pg 6/98-9 z dne 10.02.1998. Ugovor dolžnika zoper navedeni sklep o začasni odredbi je bil zavrnjen s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII Pg 6/98-29 z dne 14.04.1999, zoper katerega pa se dolžnik ni pritožil.
Slednji je tako postal pravnomočen z iztekom pritožbenega roka dne 31.05.1999. Po 1. odst. 268. členu ZIZ ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklepa o izvršbi. Upniku zato na podlagi sklepa o začasni odredbi ni potrebno vložiti predloga za izvršbo, ampak se dejanja izvršbe opravijo neposredno, na podlagi izdanega sklepa o začasni odredbi (prim.
2. odst. 268. člena ZIZ). To pa pomeni, da je upnik v konkretnem primeru ob vložitvi predloga za izvršbo dne 03.05.1999 že imel pravno varstvo (na podlagi sklepa o začasni odredbi z dne 10.02.1998), kot ga je uveljavljal s predlogom za izvršbo. Tako torej ni bila podana formalna predpostavka dopustnosti odločanja o predlogu za izvršbo in bi sodišče prve stopnje moralo tak predlog zavreči (1. odst. 274. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za izvršbo zavrglo (3. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik je sicer s pritožbo uspel, vendar je v samem postopku v končni fazi propadel; zato sam trpi svoje stroške (2. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).