Appeal dismissed; debt offset claim rejected due to lack of specific delivery details in objection.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Trenutek izročitve blaga, ki naj bi bilo predmet kompenzacije, je pomemben, saj lahko glede na določbo 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ, dolžnik vloži ugovor iz razloga, ker je terjatev prenehala le, če je prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko tega ni mogel uveljavljati v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov. Dolžnikove ugovorne navedbe v zvezi z zatrjevano kompenzacijo so tako ostale premalo konkretizirane, da bi bilo ugovor moč šteti za utemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 22.02.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. Pg 266/98 z dne 10.11.1998 (1. točka 1. odst. 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep o izvršbi pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je terjatev po pravnomočni sodbi opr. št. Pg 266/98 z dne 10.11.1998 v celoti neutemeljena, saj jo je že plačal in sicer takoj po izdaji pravnomočne sodbe. Terjatev upnika je bila kompenzirana z blagom, ki ga je izročil predstavniku upnika.

Zato upniku ničesar ne dolguje. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa. Upnik je na ugovor dolžnika pravočasno odgovoril. Navedel je, da do pobota ni prišlo in sodišču predlagal, da ugovor zavrne. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljen in ga v skladu z 2. odst. 54. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je izvršbo dovolilo na podlagi izvršilnega naslova in sicer pravnomočne sodbe (1. točka 1. odst. 17. člena v zvezi s 1. odst. 18.

člena ZIZ). Glede na določbo 2. odst. 53. člena ZIZ mora biti ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi obrazložen. Dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Ob tem je treba dodati, da je dolžnik pri ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, pri navajanju dejstev omejen na tista, ki preprečujejo izvršbo (1. odst. 55. člena ZIZ). Dolžnik v ugovoru trdi, da je bila terjatev v celoti kompenzirana z blagom, vendar pa ne pove ničesar o vrsti, količini ali vrednosti blaga, ki naj bi bilo predmet kompenzacije.

Poleg tega, da predstavnika upnika ni identificiral z imenom in priimkom, dolžnik v ugovoru tudi ni navedel, kdaj naj bi mu blago za kompenzacijo izročil. Trenutek izročitve pa je pomemben za presojo utemeljenosti ugovora, saj lahko glede na določbo 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ, dolžnik vloži ugovor iz razloga, ker je terjatev prenehala le, če je prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Dolžnikove ugovorne navedbe v zvezi s kompenzacijo so tako ostale premalo konkretizirane, da bi bilo ugovor moč šteti za utemeljen (2. odst. 53.

člena ZIZ). Glede na to, da ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere je poleg pravilne uporabe materialnega prava dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 55. člena ZIZ in 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju - ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo. Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15.

členom ZIZ. Glede na to, da dolžnik s pritožbo ni uspel, bo moral sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).