Enforcement objection dismissed due to lack of evidence despite prior warning under ZIZ.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the enforcement objection and upheld the first-instance execution order. The debtor claimed equipment defects but failed to provide supporting evidence despite a formal warning in the legal instruction. Consequently, the court ruled the objection unreasoned and unsupported by proof.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ: An enforcement objection is deemed unreasoned and inadmissible if the debtor fails to substantiate their claims with evidence after being warned, thereby shifting the burden of proof to them.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, dolžnik svojih ugovornih trditev ni podkrepil z dokazi. Zato takšnega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 18.05.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je upnika večkrat telefonsko obvestil o določenih pomanjkljivostih, k so se pokazale na dobavljeni opremi. Vendar je moral vse pomanjkljivosti (napake pri ogledalih, gibljivih ceveh pri tuših, pokrovih WC školjk, ter hitro pokvarljive tuš baterije, ki jih je moral zamenjati več kot 80 %), odpraviti sam.
Glede na to, da je hotel namenjen prehodnim gostom je računal, da je dobavitelj ta faktor pri ponudbi opreme upošteval in dobavil ustrezno opremo, vendar so se že po 2-eh mesecih uporabe začele pojavljati navedene napake. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je presojalo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53.
člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak, po določbi 2. odst. 53. člena ZIZ, neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, vendar kljub opozorilu svojih ugovornih trditev ni podkrepil z dokazi. Takšnega ugovora pa ni moč šteti za obrazloženega. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen (2. odst. 53.
člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še v okviru kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.