Appeal dismissed because debtors failed to state facts rebutting the claim's existence under enforcement law.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance enforcement order, confirming the lower court's decision to execute a claim based on a credible document. Both debtors objected to the enforcement, arguing that compensation offers or blocked assets should prevent execution, but they failed to provide specific facts rebutting the existence of the debt. The court ruled that without stating material facts to challenge the claim's validity, objections are unproven and unenforceable under the relevant enforcement statute.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; Dolžnik mora v ugovoru navedeti dejstva, s katerimi oporeka obstoju terjatve, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in neutemeljen.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju terjatve.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 18.01.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnika sta zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjala. Prvi dolžnik trdi, da je z upnikom skušal rešiti problem plačila s kompenzacijo ali vračilom blaga, ker je bil blokiran s strani X d.d. Ljubljana in da še vedno ponuja kompenzacijo. Druga dolžnica pa je v svojem ugovoru navedla, da sklepu Ig 99/01024 ugovarja in da je predlagala kompenzacijo blaga.
Sodišče prve stopnje je ugovora dolžnikov, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljena in ju v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njiju odloči kot o pritožbi. Pritožbi nista utemeljeni. Sodišče druge stopnje je preverilo, ali sta ugovora dolžnikov obrazložena v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak, po 2. odst. 53.
člena ZIZ, neutemeljen. Na navedeno sta bila dolžnika opozorjena v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Oba sta v ugovoru zatrjevala, da sta upniku ponudila kompenzacijo, vendar pa tak predlog ne vpliva na obstoj terjatve. Tudi če bi se izkazalo, da je bila upniku kompenzacija res predlagana, ne gre za pravno pomembno dejstvo, ki bi samo po sebi pripeljalo do zavrnitve zahtevka. Prav tako na obstoj terjatve, ki jo upnik izterjuje v tem izvršilnem postopku, ne vpliva slabo finančno stanje prvega dolžnika (blokada) in tudi ne njegov predlog, da bo blago vrnil.
Ker dolžnika v ugovoru nista navedla dejstev, s katerimi bi oporekala obstoju terjatve, njunih ugovorov ni moč šteti za obrazložena. Zato sta, kot je bilo že zapisano, ugovora neutemeljena (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.
Zato je pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.