Appeal allowed; unsigned order form invalidates execution order due to lack of service proof.
Legislator summary
AI generatedThe court of second instance allowed the debtor's appeal and revoked the first instance's execution order. The debtor argued that the unsigned order form prevented verification of the invoice's authenticity and thus denied the business relationship. The court held that while the debtor correctly identified the lack of proof, the burden of proving the business relationship and service delivery remains with the creditor in the subsequent proceedings.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ: An objection in enforcement proceedings is admissible if it raises factual doubts about the basis of the claim, shifting the burden of proof to the creditor to demonstrate the existence of the business relationship and delivery of goods.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
Z ugovorno navedbo, da storitev, ki se fakturira ni izkazana, saj naročilnica ni podpisana in zato ne more preveriti njene verodostojnosti, je dolžnik zanikal obstoj poslovnega razmerja. Navedeno bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Zato je ugovor obrazložen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika, dne 09.03.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je bila predlogu za izvršbo priložena le fotokopija fakture brez kakršnegakoli zaznamka, da ustreza originalu, zato je očitno, da ne more iti za verodostojno listino, na podlagi katere bi sodišče lahko izdalo sklep o izvršbi. Tudi priložena naročilnica nima podpisa, zato verodostojnosti izdaje ni moč preveriti.
Ker ni izkazana storitev, ki se fakturira, niso podani pogoji za izdajo sklepa o izvršbi. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo ali je dolžnikov ugovor obrazložen (5. odst. 62. člena ZIZ). Dolžnik mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in je kot tak po določilu 2. odst. 53.
člena ZIZ neutemeljen. Dolžnikov ugovor je obrazložen. Z ugovorno navedbo, da storitev, ki se fakturira, ni izkazana, saj naročilnica ni podpisana in zato ne more preveriti njene verodostojnosti, je dolžnik zanikal obstoj poslovnega razmerja. Navedeno bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor utemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ). Dolžnik v zvezi z zatrjevanimi dejstvi dokazov po naravi stvari ne more predložiti (t.i. negativna dejstva). Zato je na upniku breme, da pred pristojnim sodiščem v pravdnem postopku dokaže obstoj poslovnega razmerja (da je dolžnik blago naročil, da mu je naročeno blago dobavil in da je zato upravičen do plačila po izstavljenih računih).
Sodišče druge stopnje je iz navedenih razlogov pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavilo, ter v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ in zadevo odstopiti pristojnemu sodišču.