Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 1455/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.1455.99 AI generated

Appeal allowed; court ruled costs depend on claim value, not interest, when claim is withdrawn.

Case Number VSL sklep II Cp 1455/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court reversed the first-instance judgment regarding court and legal fees, ruling that the appellant must pay the respondent's costs. The appellant withdrew their main claim but succeeded only on a minor side claim, leading the court to determine that they practically lost the case. Consequently, the court applied the rule that costs are calculated based on the value of the main claim, excluding interest, and ordered the appellant to pay the respondent's fees.

Legislator headnote

AI generated

18. člen Zakona o sodnih taksah; 3. člen Odvetniške tarife; 35. člen ZPP/77: Court costs are calculated based on the value of the main claim, excluding interest unless it constitutes a main claim; if a claim is withdrawn, the losing party bears all costs.

Keywords

AI generated
court costs calculation main claim value interest exclusion claim withdrawal legal fees allocation ZPP/77 provisions appellate review

Cited Legislation

AI generated
18. člen Zakona o sodnih taksah
3. člen Odvetniške tarife
35. člen ZPP/77
3. odst. 154. člen ZPP/77
2. odst. 164. člen ZPP/77
3. tč. 380. člen ZPP/77
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje o izvršilnih in pravdnih stroških spremeni tako, da se: - v 2. tč. izreka odločbe razveljavi sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I 98/05906 z dne 16.2.1998 tudi v 3. točki izreka za izvršilne stroške 4.725,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.2.1998 dalje do plačila, - v 4. tč. izreka odločbe pa tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki 4.500,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov v 15 dneh pod izvršbo.

[JEDRO]

Stroške postopka predstavljajo stroški sodnih taks in odvetniški stroški, vsi ti pa se odmerjajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta (18. čl. Zakona o sodnih taksah in 3. čl. Odvetniške tarife), za ugotavljanje te pa se smiselno uporabljajo določbe ZPP/77, torej so stroški praviloma odvisni od vrednosti spornega predmeta. Kot vrednost spornega predmeta pa se vzame samo vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (35. čl. ZPP/77).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za znesek 22.116,50 SIT z obrestmi, kot so te razvidne iz 1. tč. izreka odločbe, tožba umaknjena. V tem delu je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavilo in ustavilo postopek. Za znesek 262,10 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in izvršilne stroške v znesku 4.725,00 SIT je sklep vzdržalo v veljavi, razveljavilo pa ga je za znesek 10,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in izvršilne stroške v višini 7.875,00 SIT in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožencu je še naložilo, da tožeči stranki povrne 21.061,20 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov.

Zoper sklep o stroških (izvršilnih in pravdnih) se je tožena stranka pravočasno pritožila. Meni, da so napačno uporabljena določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 498. čl. sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS št. 26/99) o stroških. Tožeča stranka je uspela le z 1,2 % tožbenega zahtevka, torej je tako rekoč v celoti izgubila in bi moralo sodišče stroške v celoti naložiti v plačilo tožeči stranki. Tudi zato, ker je tožbo umaknila, bi morala plačati pravdne stroške ona. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi odločitev sodišča prve stopnje o izvršilnih in pravdnih stroških ter tožeči stranki naloži povrnitev vseh po nepotrebnem povzročenih stroškov.

Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbeno trditvijo, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialnopravna določila ZPP/77 o povrnitvi pravdnih stroškov. Tožeča stranka (upnik) je vložila predlog za izvršbo za glavnico 22.389,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Stroške postopka predstavljajo stroški sodnih taks in odvetniški stroški, vsi ti pa se odmerjajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta (18. čl. Zakona o sodnih taksah in 3. čl. Odvetniške tarife), za ugotavljanje te pa se smiselno uporabljajo določbe ZPP/77, torej so stroški praviloma odvisni od vrednosti spornega predmeta.

Kot vrednost spornega predmeta pa se vzame samo vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (35. čl. ZPP/77). Z glavnim zahtevkom tožeča stranka ni uspela, saj ga je umaknila, temveč le z majhnim delom stranske terjatve, katere pa vse do konca postopka ni uveljavljala kot glavno terjatev - torej je pravilna trditev tožene stranke, da je tožeča stranka v pravdi praktično propadla. To pa narekuje odmero stroškov po določilu 3. odst. 154. čl. ZPP/77. Glede na navedeno je torej pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in na podlagi določila 3. tč. 380.

čl. ZPP/77 izpodbijani sklep o izvršilnih in pravdnih stroških spremenilo tako, da je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi povrniti njene pravdne stroške. Ti morajo biti seveda določno opredeljeni (2. odst. 164. čl. ZPP/77), tako pa jih je tožena stranka opredelila le na naroku, ko je zahtevala povrnitev stroškov sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi povrniti te stroške, ki znašajo 4.500,00 SIT (300 taksnih točk).