Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 30/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.30.99 AI generated

Appeal dismissed; withdrawal agreement deemed settlement where court decides costs only on original claim's success.

Case Number VSL sklep I Cp 30/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appellant's appeal against the first instance judgment regarding legal costs. The appellant argued that the court erred by not applying specific cost allocation rules after both parties withdrew their claims. The court determined that the parties' agreement to let the court decide costs only on the original claim constituted a settlement where each party bears their own costs related to the withdrawn claims.

Legislator headnote

AI generated

ZPP/77 158.čl. 1. odst. 1; ZPP/77 159.čl. Če se stranki po umiku nasprotnih tožb strinjata, da sodišče o stroških odloči samo po uspehu v pravdi do sedaj, je takšen sporazum šteti za poravnavo, pri kateri vsaka stranka nosi svoje stroške v zvezi z umaknjenimi tožbami.

Keywords

AI generated
withdrawal of claim legal costs allocation settlement agreement civil procedure law costs of proceedings

Cited Legislation

AI generated
158/1. odst. 1 ZPP/77
159. ZPP/77
368. ZPP/77
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Če stranki po umiku nasprotnih tožb na zapisnik izjavita, naj sodišče o stroških odloči samo po uspehu v pravdi do sedaj, je takšen sporazum šteti za poravnavo, katere vsebina je v tem, da naj sodišče po umiku odloči o stroških postopka, ki so nastali s prvotno tožbo, medtem ko stroške v zvezi z nasprotnima tožbama nosita stranki sami.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom vzelo umik tožbe Angele F. zaradi skupnega premoženja in tožbe Jožeta F. zaradi ugotovitve deleža na skupnem premoženju na znanje in postopek končalo. Z drugo točko izreka pa je odločilo, da je tožnik Jože F. dolžan Angeli F. plačati pravdne stroške v znesku 40.593,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.10.1998 do plačila, v roku 15 - ih dni pod izvršbo. Zoper stroškovni del sklepa se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožuje tožnik ter sodišču predlaga, naj v izpodbijanem delu sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje.

Pritožnik navaja, da je odločitev prvega sodišča o pravdnih stroških napačna, saj naj sodišče ne bi upoštevalo 158/1 čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, čeprav se nanj sklicuje. Po naziranju pritožnika bi morala vsaka od pravdnih strank povrniti drugi stranki pravdne stroške, ki so nastali v zvezi z umaknjeno tožbo. Ker je toženka svojo tožbo vložila bistveno prej kot tožnik, je z njo nastalo tudi več stroškov. Po medsebojnem pobotanju, bi bil rezultat za tožnika zato ugodnejši kot je z izpodbijanim sklepom. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena. Pritožnik uvodoma sicer navaja, da se pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar ne pove, v čem naj bi te kršitve bile. Iz vsebine pritožbe izhaja, da pritožnik sodišču očita nepravilno uporabo določil o stroških postopka, torej materialnih določb Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 (ki ga je bilo upoštevaje določbo 498.člena sedaj veljavnega ZPP še potrebno uporabiti v tej zadevi). Navedeno sicer drži, vendar pa je odločitev prvega sodišča pravilna, čeprav iz drugih materialnopravnih razlogov, kot jih navaja v sklepu.

V obravnavani zadevi namreč uporaba 1.odstav. 158.člena ZPP/77 sploh ne pride v poštev. Na zadnji glavni obravnavi dne 28.10.1998 sta stranki (kot izhaja iz zapisnika (l.št.107) najprej umaknili vsaka svojo tožbo, nato pa izjavili, da se z umiki strinjata in predlagata, da sodišče o stroških odloči samo po uspehu v pravdi dosedaj. To pa pomeni, da sta se stranki poravnali. Vsebina poravnave pa je v tem, da sta se po umiku tožba sporazumeli, naj sodišče o stroških odloči po uspehu le v tistem delu, ki se nanaša na pravdanje po prvotni tožbi, medtem ko naj sodišče o stroških nastalih z umaknjenima tožbama ne odloči.

Z drugimi besedami: vsaka stranka naj nosi svoje stroške postopka. Ob takšnem stanju pa je potrebno uporabiti materialno pravno določbo 159.člena ZPP/77. V skladu z njo je tudi odločitev prvega sodišča, saj vsaka stranka nosi svoje stroške, ki so nastali v zvezi z nasprotnima tožbamam. Sodišče pa je nadalje pravilno odločilo, naj tožnik toženki povrne tiste stroške, ki so nastali v postopku po prvotni tožbi, saj je v tem delu pravde propadel. Odločitev prvega sodišča je torej pravilna. Ker prvo sodišče ni zagrešilo tudi nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (368.člen ZPP/77).