Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 819/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.819.2000 AI generated

Execution objection dismissed for lack of argumentation regarding alleged tenancy and cost liability.

Case Number VSL sklep III Cp 819/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the debtor's objection to an execution order, confirming the seizure of income and movable property for unpaid housing costs. The debtor argued they were the tenant liable for these expenses, but the court found this claim unpreserved as it lacked supporting evidence or specific contractual details. Consequently, the objection was deemed inadmissible under the Enforcement Act because it failed to substantiate its factual assertions.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), čl. 53 v zvezi s 5. odst. 62. členom: An objection to an execution order is inadmissible if it merely asserts facts without providing evidence or specific contractual terms to support the claim of liability.

Keywords

AI generated
enforcement objection lack of argumentation tenancy liability housing costs insufficient evidence execution order unsubstantiated claims

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ugovor se zavrne in se sklep o izvršbi potrdi.

[JEDRO]

Če ugovoru ni priložena najemna pogodba, po kateri naj bi bil zavezanec za plačilo izterjevanih stroškov najemnik prostorov in ne dolžnica, ugovor ni obrazložen.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi verodostojne listine - izpiska odprtih postavk - dovolilo izvršbo z rubežem dolžničinega osebnega dohodka ter rubežem in prodajo njenih premičnin, zaradi izterjave 105.240,00 SIT, to je neplačanih stanovanjskih stroškov v času od januarja do septembra 1997. Dolžnica ugovarja zoper višino stroškov, uveljavlja vse tri pritožbene razloge po določilih ZPP in zatrjuje, da so bili v navedenem obdobju prostori dani v najem. V najemnem razmerju pa je jasno definirano, da stroške komunalnih uslug in porabe vode ter ogrevanja plačuje najemnik.

Sporni so tudi stroški varovanja objekta, brez dovoljenja najemnika. Sklep ni bil pravilno vročen, saj vročitve ni podpisala odgovorna oseba. Sodišče prve stopnje je ugovor ocenilo kot neutemeljen in ga je zato poslalo višjemu sodišču v odločitev kot o pritožbi (5. odst. 62. člena zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Ugovor ni utemeljen. Glede na to, da je dolžnica zoper sklep o izvršbi pravočasno vložila ugovor, je očitno, da je sklep prejela. Brezpredmetne so zato ugovorne trditve o nepravilni vročitvi. Upoštevati pa tudi ni mogoče ostalih dolžničinih navedb.

Tako v zvezi z zatrjevanim najemom in najemnikovo obveznostjo plačevanja sedaj izterjevanih stroškov kot v zvezi z njihovo višino gre zgolj za pavšalno navajanje dejstev, za katere dolžnica ne ponuja nikakršnih dokazov. Ugovor torej ni obrazložen, zato pa tudi ni utemeljen (čl. 53 ZIZ v zv. s 5. odst. 62. člena ZIZ). Izvršba je tako pravilno dovoljena in bo opravljena zoper dolžnico, kar pa ne izključuje poračuna med njo in morebitnim najemnikom v skladu z njunim dogovorom.