Appeal allowed; boundary dispute requires court determination when parties disagree on marker location.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Sodišče uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni le takrat, kadar ni mogoče urediti meje na podlagi močnejše pravice oz. ugotoviti zadnje mirne posesti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za sodno ureditev meje in naložilo skupne stroške postopka v plačilo predlagatelju. Proti sklepu se pritožuje predlagatelj, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb nepravdnega postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da meja med udeleženci ni sporna.

V letu 1987 je bil namreč mejnik št. 20 vkopan v nasprotju z elaboratom zamejničenja geodetske uprave in v tem je spor o poteku mejne črte med spornimi parcelami. Da je lega mejnika št. 20 med udeleženci sporna, izhaja iz njihovih izpovedb. Zato bi moralo sodišče prve stopnje določiti mejo v skladu z določbo 136. čl. ZNP. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o zadevi štelo, da med udeleženci ni spora o poteku meje med njihovimi zemljišči. Vsi udeleženci naj bi namreč priznavali mejnike, kot so bili vkopani v letu 1987, le vzpostavitev meje, ki je bila že določena v letu 1987 v upravnem postopku, pa je stvar upravnega postopka.

Če nasprotna udeleženca nasprotujeta vkopanju mejnika št. 20 po podatkih iz elaborata zamejničenja, mora predlagatelj proti njima sprožiti pravdni postopek z ustreznim dajatvenim zahtevkom. Glede stališča sodišča prve stopnje o tem, da med udeleženci ni spora o poteku meje oziroma o legi mejnika št. 20 ter da vsi udeleženci priznavajo mejnike, ki so bili vkopani v letu 1987, pa ima pritožbeno sodišče pomilsleke. Pritrditi je namreč pritožbi, da nasprotna udeleženca zatrjujeta mejo tako, kot naj bi bil pri meritvah v letu 1987 vkopan mejnik št. 20, predlagatelj pa zatrjuje takšen potek meje med zemljišči, kot bi to izhajalo iz podatkov elaborata zamejničenja.

Potek meje v enemem oz. drugem primeru naj bi bil različen, saj naj bi bil mejnik št. 20 po trditvah nasprotnega udeleženca postavljen v ravni liniji z mejniki št. 13, 14 in 15, ki so nesporni, predlagatelj pa se s takšnim potekom sporne meje ne strinja. Glede na navedeno torej ni mogoče brez dvoma zaključiti, da meja med udeleženci ni sporna in da je med njimi sporno le vprašanje postavitve mejnika oziroma obnova meje. Zato bo treba postopati v skladu s 134. in naslednjimi členi ZNP. Pri tem pa je predlagatelja treba opozoriti, da sodišče na podlagi 136.

čl. ZNP uredi mejo na podlagi močnejše pravice, v primeru, da vrednost spornega mejnega prostora presega vrednost, določeno v 2. odst. 136. čl. ZNP pa po zadnji mirni posesti, po pravični oceni pa le, če zadnje mirne posesti sodišče ne more ugotoviti.