Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 1847/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.1847.99 AI generated

Appeal dismissed; unauthorized construction on land with third-party permit does not constitute possession disturbance.

Case Number VSL sklep I Cp 1847/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the plaintiff's appeal against the first-instance judgment rejecting a claim for possession disturbance. The plaintiff argued that a defendant's placement of a concrete mixer and other materials on disputed land, despite a third party's permit for mixing concrete, constituted an unlawful interference with their peaceful possession. The court held that the third-party permission covered the construction equipment and materials necessary for the work, negating the claim of arbitrary action, and found no economic interest in restoring the previous state since materials had already been removed. Consequently, the court affirmed the lower court's decision that the defendant's actions did not amount to a disturbance of possession.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o posesti; Zakon o sodnem postopku: Permission from a third party for construction work covers the placement of necessary equipment and materials, precluding a claim of arbitrary action or possession disturbance when the materials are subsequently removed.

Keywords

AI generated
possession disturbance claim third party permission construction equipment placement economic interest requirement arbitrary action standard appellate review scope property restoration remedy

Cited Legislation

AI generated
Zakon o posesti
Zakon o sodnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ne gre za samovoljnost in zato tudi ne za motenje posesti, če je toženec postavil betonski mešalec na sporno zemljišče z dovoljenjem tožnice.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki ga je vložila dne 21.07.1998 in se glasi: "Tožena stranka je motila tožečo stranko v njeni zadnji mirni posesti dela parc. št. 163/1 k.o. ... in sicer tistega dela parcele, ki leži ob zahodni strani garaže tožeče stranke na delu, kjer stoji počitniška prikolica tožeče stranke s tem, da je dne 13.07.1998 na ta del navedene parcele postavila betonski mešalec, pločevinasti sod za 200 litrov, samokolnico, 0.6 m3 drobnega peska, 0.5 m3 grobega peska, 2 vrečki mivke, 4 vreče apna, eno lopato in posodo za mešanje malte.

Tožena stranka je dolžna z navedene parcele odstraniti navedene stvari, prepoveduje se ji v bodoče kakorkoli posegati v navedeni del parc. št. 163/1 k.o. ..., obenem pa je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki tudi stroške te pravde, vse v 8-ih dneh, da ne bo izvršbe". Odločilo je tudi, da so tožeče stranke dolžne toženima strankama povrniti njune pravdne stroške v znesku 59.190,00 SIT, v 15-ih dneh, da ne bo izvršbe. Zoper ta sklep je tožeča stranka dne 23.08.1999 vložila pritožbo s katero zahteva spremembo sklepa in ugoditev zahtevku ziroma podrejeno vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje.

V pritožbi navaja, da je bilo tožnikom s postavitvijo ograje res preprečeno parkiranje vozil in prikolice, ni pa jim bilo preprečeno sušenje perila in igranje otrok, kar vse predstavlja izvrševanje posesti. Iz zapisnika o ogledu naj bi izhajalo, da dostop na zemljišče ni povsem onemogočen, saj naj bi bila ograja od roba garaže pomaknjena 1 m v dvorišče kar zadostuje za dostop na zemljišče za sušenje perila in igranje otrok, kar pa onemogoča postavljena samokolnica in posoda za mešanje malte. Zaradi tega je restitucijski zahtevek še utemeljen in imajo tožniki tudi ekonomski interes za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja.

Neobstoj ekonomskega interesa je lahko temelj za zavrnitev zahtevka, ki ima namen šikaniranja in je v nasprotju z namenom varstva posesti. Tožniki pa nimajo namena šikaniranja. Napačno je tudi stališče sodišča, da toženčevo ravnanje ni bilo samovoljno, ker naj bi imel dovoljenje tretje tožeče stranke za mešanje betona. To izhaja iz izjave tretje tožnice, ki je jasno izpovedala, da je dovolila postaviti mešalec pred garažo in ne na sporni del parcele. Nesprejemljivo je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da dovoljenje za mešanje betona vključuje tudi dovoljenje za postavitev gradbenega materiala in orodja.

Glede na tako stališče naj bi imel toženec lahko za vekomaj postavljeno vse potrebno orodje in gradbeni material, saj gre za orodje, ki se uporablja za mešanje malte. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v celoti in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialne predpise kakor tudi, da ni zagrešilo bistvenih kršitev pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče ne more sprejeti trditev pritožbe, da je ugotovitev sodišča prve stopnje glede postavitve žične ograje in s tem onemogočanja dostopa na sporno zemljišče, napačna in, da v tožbi zatrjevana dejanja pomenijo motenje posesti tožečih strank, saj naj bi bil na sporno zemljišče možen dostop, postavljena samokolnica in posoda pa preprečujeta igranje otrok in sušenje perila in v tej meri izvrševanje posesti.

Iz zapisnika je jasno razvidno, da je dostop na sporno zemljišče v celoti onemogočen z omenjeno žično ograjo. Glede na to, da je sodišče prve stopnje opravilo ogled, drugostopno sodišče sprejema kot pravilno prvostopno ugotovitev, da tožnikom uporabo spornega zemljišča dejansko onemogoča ograja in ne dejanja iz tožbe. Ker tožeča stranka tožbenega zahtevka v postopku ni spreminjala, sodišče tudi ni moglo obravnavati postavitve ograje, saj je vezano na postavljeni zahtevek. Pravilna je tudi ugotovitev prvega sodišča o pomanjkanju ekonomskega oziroma pravnega interesa na vzpostavitev prejšnjega stanja, saj je tožena stranka s spornega dela zemljišča že odstranila gradbeni material in zidarsko orodje.

Sodišče druge stopnje se tudi ne strinja z navedbami v pritožbi, da je bilo dejanje prvo tožene stranke samovoljno. Pravilno je prvostopno stališče, da dovoljenje za mešanje betona vključuje tudi dovoljenje za postavitev mešalca in drugega orodja ter gradbenega materiala sicer tožena stranka v nasprotnem primeru ne bi mogla opraviti zidarskih del. Zaradi tega je razumljivo, da je tretje tožeča stranka z dovolitvijo mešanja betona obenem tudi dovolila postavitev mešalca in gradbenega materiala. Tudi trditev, da bi v takem primeru toženec lahko imel to postavljeno za vekomaj, ni razumljiva, saj je z dovoljenjem mešanja betona za prenovo stanovanja jasno določeno, da to dovoljenje velja za čas prenove stanovanja.

Zaradi navedenega drugostopenjsko sodišče v celoti sprejema zaključke, ki jih je napravilo sodišče prve stopnje in s tem tudi razloge izpodbijanega sklepa, saj je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovilo in na to tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.