Appeal dismissed; interpreter used per defendant's request, no essential procedural violation found.

Pritožba zagovornice obdolženega C. B. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Obdolženec se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. - 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, nagrada in potrebni izdatki postavljene zagovornice pa bremenijo proračun.

[JEDRO]

Obdolžencu Romunu je bil postavljen tolmač za italijanski jezik, ker je obdolženec izrecno povedal, da govori in razume italijanski jezik. Teme tolmača nista oporekala niti obdolženec niti zagovornica. Zato ni bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Izrečena je pravična kazenska sankcija - tako glavna kazen kot stranska.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdolženega C. B. spoznalo za krivega kaznivega dejanja dajanja podkupnine po 1. odstavku 268. člena KZ in mu je na podlagi 50. in 51. člena KZ izreklo pogojno obsodbo in v njej določilo kazen 6 mesecev zapora s preizkusno dobo 2 let. Hkrati je sodišče na podlagi 40. člena KZ izreklo obdolžencu stransko kazen izgona tujca iz R Slovenije za čas enega leta ter na podlagi 69. člena KZ izreklo varnostni ukrep odvzema bankovca za 100.000 LIT. Obdolžencu je na podlagi člena 95/I in IV naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka in nagrado zagovornice, oprostilo pa ga je plačila povprečnine.

Proti sodbi se je pravočasno pritožila obdolženčeva zagovornica iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP. Navaja, da je sodišče prve stopnje v preveliki meri poklonilo vero pričama policistoma B. in P., čeprav je bilo v postopku dokazano, da se obdolženec in oba policista niso dobro razumeli in je lahko šlo za nesporazum. Sporazumevali so se z mednarodnimi izrazi, z gestami in v italijanskem jeziku, ki pa ga obdolženec tudi ne razume in ne govori dobro, v kar se je sodišče lahko neposredno prepričalo na glavni obravnavi, saj je bilo sporazumevanje z obdolžencem preko tolmača za italijanski jezik izredno težavno.

Ker obdolžencu sodni postopek ni bil prevajan v njegov jezik, pa je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Sodišče tudi ni imelo razloga za izrek stranske kazni izgona tujca iz R Slovenije, saj storjeno dejanje ne predstavlja velike škode. Višja državna tožilka je predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je po preučitvi celotne zadeve in pritožbe zagovornice obdolženega ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. V tretji točki 1. odstavka 371. člena ZKP je določeno, da je bistvena kršitev določb kazenskega postopka podana, če je bil obdolženec kljub svoji zahtevi prikrajšan za pravico uporabljati na glavni obravnavi svoj jezik in v svojem jeziku spremljati njen potek.

Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 19.1.2000 je razvidno, da je sodišče ugotovilo, da obdolženec ne razume slovensko, govori in razume pa italijanski jezik in je zaradi pravajanja prisoten tudi tolmač za italijanski jezik, ki je na zapisnik podal izjavo, da bo prevajal točno in nepristransko tako iz slovenskega v italijanski jezik, kot tudi obratno. Obdolženec je imel tudi ves čas postopka postavljeno zagovornico, vendar pa nista niti obdolženec niti zagovornica zahtevala uporabe romunskega jezika na glavni obravnavi, niti nista oporekala tolmaču za italijanski jezik.

Iz navedenega sodišče druge stopnje zaključuje, da med postopkom ni prišlo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki jo navaja obdolženčeva zagovornica. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki verjame pričama B. in P., katerih izpovedbi oceni kot skladni in prepričljivi. Izpovedbi teh prič s svojo verodostojnostjo ovržeta obdolženčev zagovor, da je policistu denar ponudil zato, ker je mislil, da plačuje takse za odtis pečata. Obdolženec je tudi sam v svojem zagovoru navajal, da je že večkrat prestopal državne meje, pa mu še nikoli ni bilo treba plačati takse, prav tako pa mu nihče od policistov ni rekel, naj mu da denar.

Dodatno oporo za ovrženje obdolženčevega zagovora pa je sodišče našlo ob vpogledu v njegov potni list, iz katerega je razvidno, da je obdolženec meje že večkrat prestopal ilegalno. Tudi glede pritožbe zagovornice zaradi izreka stranske kazni izgona tujca iz R Slovenije se pritožbeno sodišče strinja z obrazložitvijo izpodbijane sodbe, ki pravilno upošteva vse olajševalne in obteževalne okoliščine za izrek tako stranske kakor tudi glavne kazni in izrek varnostnega ukrepa. Pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali kršitve kazenskega zakona, podana v obdolženčevo korist, po čl. 386 ZKP obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o izrečeni glavni kazni, saj zagovornica v pritožbi obrazlaga le pritožbo zoper izrečeno stransko kazen.

Obdolžencu je izrečena pravična kazenska sankcija, ki je sorazmerna teži kaznivega dejanja in stopnji obdolženčeve krivde. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nobenih drugih kršitev, na katere je pazilo po uradni dolžnosti v skladu s 1. odstavkom 383. člena ZKP, je pritožbo obdolženčeve zazagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče je obdolženca v skladu z členom 95/4 ZKP oprostilo povrnitve vseh stroškov iz 1. - 6. točke 2. odstavka 92.

člena ZKP, da bi ne bilo ogroženo preživljanje njegove družine. Nagrada in potrebni izdatkki postavljene zagovornice pa bremenijo proračun.