Appeal dismissed; court held debtor's evidence-based objection regarding debt assignment constitutes a reasoned objection.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed, and the first-instance decision ordering the transfer of proceedings was confirmed. The debtor argued that the creditor's claim was invalid due to a purported assignment of the debt to a third party, submitting written agreements and correspondence as evidence. The court ruled that such evidence-based objections must be treated as reasoned, requiring the court to evaluate the factual claims rather than dismissing them outright in enforcement proceedings. Consequently, the court held that the validity of the alleged assignment is a matter for the court in the subsequent legal proceedings, not the enforcement court.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ; Ugovor, s katerim je dolžnik oporekal terjatvi in priložil dokaze, je treba šteti za obrazložen.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Ugovor, s katerim je dolžnik oporekal terjatvi, ker naj bi bila odstopljena drugemu upniku, in h kateremu je priložil dokaze, je treba šteti za obrazložen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) v 2. tč. izreka in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da so navedbe dolžnika neresnične. "Dolžnik je res predlagal plačilo preko drugega dolžnika s prodajo svoje slike, s čemer se je upnik strinjal, vendar pa je dolžnik takoj nato sliko prodal drugemu kupcu". Pogodoba o odstopu terjatve pa ni bila s strani dolžnika nikoli podpisana in realizirana. Pritožba ni utemeljena. Dolžnik je sklepu o izvršbi (redna št.
4) ugovarjal, da je dne 08.11.1999 pisno podal upniku "dogovor o dokončni rešitvi zadeve z obračunom obresti in odstopu terjatve na drugega komitenta" in da je na ta dopis prejel "pozitivni odgovor upnika z dne 15.11.1999". Navedel je še, da je bila za dokončno ureditev zadeve izdelana tudi "Pogodba o odstopu terjatve na drugega komitenta, kateri je prevzel odstopljeno terjatev". Za te navedbe je predložil tudi ustrezne dokaze (priloge pri redni št. 7). Ugovor, s katerim je dolžnik oporekal terjatvi, ker naj bi bila odstopljena drugemu upniku, in h kateremu je priložil dokaze, je tako treba šteti za obrazložen (2. odst. 53.
člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo po 2. odst. 62. člena ZIZ. Sodišče v izvršilnem postopku namreč ne presoja resničnosti dolžnikovih navedb; vse navedbe glede domnevnega odstopa terjatve bo presojalo sodišče v pravdnem postopku, kjer bo odločeno o (ne)utemeljenosti zahtevka oz. ugovora. Ker sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v v zvezi s 15.
členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).