Court allows appeal against enforcement objection for interest due to failure to state facts and evidence.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court reversed the first-instance decision that had annulled the enforcement order regarding interest payments. The debtor objected only by claiming the interest amount was too high without providing specific facts or evidence to prove non-liability. The court ruled that such a vague objection fails to meet the statutory requirement for a reasoned defense, rendering the objection inadmissible and the enforcement order valid.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ; 1. odst. 339. člena ZPP; 277. člen ZOR; 15. člen ZIZ; 365. člen ZPP: An objection to enforcement must be substantiated with specific facts and supporting evidence; a generic denial of the amount constitutes an unreasoned and inadmissible objection, necessitating the confirmation of the enforcement order.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi, opr. št. Ig 99/03891 z dne 17.5.1999, glede zakonitih zamudnih obresti od posameznih zneskov zavrne in sklep o izvršbi (v tem delu) potrdi.
[JEDRO]
Dolžnica je sklep o izvršbi izpodbijala le s pavšalno navedbo, da nasprotuje višini zamudnih obresti, ne da bi navedla dejstva, na podlagi katerih obresti ni dolžna plačati in ne da bi zato ponudila ustrezne dokaze. Ker je ugovor presplošen, ga ni mogoče šteti za obrazloženega in je zato neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, opr. št. Ig 99/03891 z dne 17.5.1999, v delu, v katerem je dovoljena izvršba za zakonite zamudne obresti od posameznih zneskov. Odločilo je, da bo o zahtevku glede zakonitih zamudnih obresti odločeno v pravdnem postopku. Upnik je zoper sklep pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navedel je, da sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedlo, ali je dolžnik izvršbi delno ugovarjal obrazloženo ali ne.
V ugovoru je dolžnik navedel le, da se z višino zamudnih obresti ne strinja. Višine obresti upnik ni navedel, ker je predlagal plačilo zakonitih zamudnih obresti. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je ugovor utemeljen, napačna. Pritožba je utemeljena. Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti v skladu z 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložen. V njem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Dolžnica je sklep o izvršbi izpodbijala le s pavšalno navedbo, da nasprotuje višini zamudnih obresti, ne da bi navedla dejstva, na podlagi katerih obresti ni dolžna plačati in ne da bi za to ponudila ustrezne dokaze.
Ker je ugovor presplošen, ga ni mogoče šteti za obrazloženega in je zato neutemeljen. Pritožbeno sodišče dolžnici še pojasnjuje, da je plačilo zakonitih zamudnih obresti objektivna posledica zamude. Zato je dolžnica, ker je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, po 277. člena ZOR upniku dolžna plačati poleg glavnice tudi zamudne obresti v višini, kot je določena z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur. l. RS, št. 45/95). Glede na navedeno tako sodišče prve stopnje ni imelo podlage za razveljavitev dovolilnega dela sklepa o izvršbi za zakonite zamudne obresti od posameznih zneskov in za odločitev o nadaljevanju postopka glede tega dela terjatve, temveč bi moralo z ugovorom ravnati v skladu s 5. odst. 62.
člena ZIZ. Ker ni ravnalo tako, je storilo uveljavljeno relativno bistveno kršitev določb iz 2. odst. 53. člena, v zvezi z 2. odst. 62. člena ZIZ in 1. odst. 339. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ. Zato je bilo potrebno pritožbi upnika ugoditi in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ spremeniti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.