Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cpg 41/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CPG.41.2000 AI generated

Appeal dismissed because creditor's claim of obtaining enforcement title was raised too late in the appeal.

Case Number VSL sklep III Cpg 41/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal court rejected the creditor's protest against the first-instance court's order to determine the existence of a disputed claim. The creditor argued in the appeal that they had obtained an enforcement title for all claims filed in the bankruptcy proceedings, but the court held that such new facts could not be considered without proof they were unavailable earlier. Consequently, the court ruled that the enforcement title issue does not block the current proceeding, which focuses solely on whether the disputed claim still exists.

Legislator headnote

AI generated

1. odst. 337. čl. ZPP; 15. čl. ZPPSL: A creditor cannot rely on a new enforcement title obtained after the first instance to invalidate a bankruptcy court's decision on a disputed claim, as the appeal procedure is limited to verifying the claim's existence rather than establishing its enforceability.

Keywords

AI generated
bankruptcy proceedings disputed claims enforcement title new evidence appeal procedural bar creditor's protest ZPPSL

Cited Legislation

AI generated
1. odst. 337. čl. ZPP
15. čl. ZPPSL
ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).
1. odst. 144. čl. ZPPSL
In ker je bila prijavljena terjatev na naroku za preizkus terjatev delno prerekana, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna (1. odst. 144. čl. ZPPSL).
2. tč. 365. čl. ZPP
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Upnik šele v pritožbi trdi, da je za vse terjatve, ki jih je prijavil v stečajnem postopku, pridobil izvršilni naslov. Teh trditev pa v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Ob predpostavki resničnosti uvodoma povzetih pritožbenih trditev predmet postopka, ki ga mora začeti upnik, ne bo vprašanje nastanka prerekanih terjatev (o tem naj bi upnik že pridobil izvršilni naslov), temveč vprašanje, ali prerekani terjatvi še obstojita, ali pa sta morda že prenehali zaradi izpolnitve ali kako drugače. Zato zatrjevana pravnomočna odločba tudi ni procesna ovira za postopek ugotavljanja prerekanih terjatev, na katere se nanaša izpodbijani sklep.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom napotilo upnika na ustrezni postopek zaradi ugotovitve, da prerekani del terjatve upnika v znesku 166.440,00 SIT obstoji. Proti sklepu sodišča prve stopnje se je upnik pravočasno pritožil zaradi uveljavljane kršitve stečajnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba ni utemeljena. Upnik šele v pritožbi trdi, da je za vse terjatve, ki jih je prijavil v stečajnem postopku, pridobil izvršilni naslov. Teh trditev pa v pritožbenem postopku ni moč upoštevati.

Že zato ne, ker določilo 1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP - Ur.l. RS 26/99, ki se v stečajnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, v nadaljevanju ZPPSL) dopušča navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi le, če pritožnik izkaže, da jih ni mogel navesti do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje. Ker pritožnik v konkretnem primeru te okoliščine ni izkazal, uvodoma povzetih trditev ni dopustno presojati. Pri presoji izpodbijanega sklepa je treba tako upoštevati, da je upnik prijavil terjatev na podlagi računov.

In ker je bila prijavljena terjatev na naroku za preizkus terjatev delno prerekana, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna (1. odst. 144. čl. ZPPSL). Doslej razloženemu je treba dodati naslednje. Ob predpostavki resničnosti uvodoma povzetih pritožbenih trditev predmet postopka, ki ga mora začeti upnik, ne bo vprašanje nastanka prerekanih terjatev (o tem naj bi upnik že pridobil izvršilni naslov), temveč vprašanje, ali prerekani terjatvi še obstojita, ali pa sta morda že prenehali zaradi izpolnitve ali kako drugače. Zato zatrjevana pravnomočna odločba tudi ni procesna ovira za postopek ugotavljanja prerekanih terjatev, na katere se nanaša izpodbijani sklep.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).