Appeal dismissed; defendant's financial status irrelevant to claim validity, only matters for enforcement.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance judgment ordering the defendant to pay over 2.8 million SIT plus interest and costs. The defendant argued that the court failed to assess her poverty and lack of assets, claiming this should have invalidated the claim. The court ruled that the defendant's financial situation is irrelevant to the substantive validity of the debt claim and only becomes relevant during the enforcement phase.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 498. člen ZPP; 2. odst. 365. člen ZPP; The defendant's financial status or lack of assets does not affect the substantive validity of a monetary claim, as such circumstances are only pertinent to the subsequent enforcement proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Gmotno stanje toženca ne more vplivati na utemeljenost zahtevka. Pomembno je šele v izvršbi.
[OBRAZLOŽITEV]
Na podlagi določbe 1. odst. 498. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/99) je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabilo določbe ZPP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90). Sodišče prve stopnje je najprej razveljavilo sklep o izvršbi, nato pa s sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku, po katerem mora tožena stranka plačati tožeči stranki 2.889.701,00 SIT z zamudnimi obrestmi in ji povrniti 98.853,00 SIT pravdnih stroškov, tudi z zamudnimi obrestmi. Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Navedla je, da sodišče ni upoštevalo njenega ugovora zoper sklep o izvršbi in ni ugotavljalo dejanskega stanja in okoliščin, ki so v njem navedena.
Dejansko je preko "firme" J. M. posloval njen brat J. D., kar je bilo tožeči stranki znano. Toženka je brez premoženja, zaposlitve in stanovanja. Pritožnica je predlagala, da naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi, podrejeno pa njeno spremembo, tako da se tožbeni zahtevek zavrne. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Tožena stranka je na glavni obravnavi dne 4.3.1999 sama povedala, da "je odprtih računov oz. dolga do tožeče stranke v resnici toliko, kot tožeča stranka zahteva." Tudi njene navedbe iz ugovora, poleg tega, da niso podprte z dokazi, ne morejo pripeljati do drugačne odločitve o tožbenem zahtevku.
Navedla je le, da sta se o tem, "kako naj bi potekalo delo pri prevzemu in plačilu računov za prevzeto blago," dogovorila inž. M. in J. D. ter v nadaljevanju pojasnila, komu je bilo blago dobavljeno in kdo ji na tej podlagi dolguje posamezne zneske. Tudi njeno gmotno stanje ne more vplivati na utemeljenost zahtevka. Pomembno bo šele v morebitni izvršbi. Ker se je izkazalo, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (368.
člena ZPP).