Appeal allowed; first instance court erred by rejecting interest claims without verifying the execution title's authenticity.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o pritožbenih stroških upnika se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje, ki je svojo odločitev v zvezi z zahtevanimi zamudnimi obrestmi oprlo na ugotovitev, da predlog za izvršbo glede izterjevanih zakonitih zamudnih obresti nima podlage v izvršilnem naslovu, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku. Zaradi opisane oblikovne in vsebinske pomanjkljivosti listine, ki naj bi predstavljala izvršilni naslov, sodišče druge stopnje namreč ne more preizkusiti odločitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 16.10.1999 odločilo o upnikovem predlogu za izvršbo tako, da je na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ...z dne 21.06.1995, dovolilo izvršbo zaradi izterjave glavnice v višini 483.051,33 SIT in 6 % realnih obresti od navedenega zneska za čas od 08.02.1995 do 31.05.1997 ter izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.10.1997 dalje do plačila. V delu v katerem je upnik zahteval izterjavo zakonitih zamudnih obresti od zneska 483.051,33 SIT za čas od 01.06.1997 do plačila, pa je upnikov predlog za izvršbo zavrnilo z obrazložitvijo, da v navedenem delu predlog presega izvršilni naslov.

Upnik se je zoper sklep, s katerim je bil njegov predlog za izvršbo glede dela izterjevanih obresti zavrnjen, pravočasno pritožil iz "vseh" pritožbenih razlogov. Navedel je, da je iz 2. odstavka 2. točke sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. ... z dne 21.06.1995 razvidno, da za čas od datuma navedenega za posameznega upnika v seznamu do plačila, pripadajo upniku 6 % realne obresti od znižanega zneska ugotovljene terjatve. Zato je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu nezakonit. Meni, da bi lahko sodišče glede zamudnih obresti predlogu ugodilo vsaj delno, to je v višini 6 % realnih obresti.

Pritožba je utemeljena. V 1. odst. 36. člena Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP), ki je veljal v času odločanja na prvi stopnji, je določeno, da mora upnik predlogu za izvršbo, v primeru, če je ta vložen pri sodišču, ki o terjatvi ni odločalo na prvi stopnji, predložiti izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu. Vsebinsko enako določbo vsebuje v 1. odst. 42. člena tudi Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadeljevanju ZIZ), ki je v veljavi od 15.10.1998 dalje. V konkretnem primeru je o izterjevani terjatvi na prvi stopnji odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani, zato bi moral upnik predlogu za izvršbo, ki ga je vložil pred Okrajnim sodiščem v Domžalah, priložiti izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu.

Upnik pa je predlogu priložil le fotokopijo prve strani sklepa o potrditvi prisilne poravnave, za katero trdi, da v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov. Predlogu za izvršbo priložena listina tako ne ustreza zahtevi iz 1. odst. 36. člena ZIP. Sodišče prve stopnje, ki je svojo odločitev v zvezi z zahtevanimi zamudnimi obrestmi oprlo na ugotovitev, da predlog za izvršbo v tem delu nima podlage v izvršilnem naslovu, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 15.

členom ZIZ. Zaradi opisane oblikovne in vsebinske pomanjkljivosti listine, ki naj bi predstavljala izvršilni naslov, sodišče druge stopnje namreč ne more preizkusiti odločitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ izpodbijani sklep razveljavilo, ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upnika v skladu z določbo 108. člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15.

člena ZIZ, pozvati, da svoj predlog za izvršbo glede na določbo 1. odst. 42. člena ZIZ dopolni tako, da sodišču predloži izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu, vključno s seznamom upnikov katerih terjatve so ugotovljene in seznamom prerekanih in verjetnih terjatev, ki sta sestavni del sklepa, na katerega se upnik v predlogu za izvršbo sklicuje. O pritožbenih stroških upnika bo odločeno s končno odločbo (3. odst. 166. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498.

člena ZPP (Ur.l. RS št. 26/99).