Enforcement objection dismissed due to failure to provide evidence for debt repayment claim.
Legislator summary
AI generatedThe higher court dismissed the debtor's enforcement objection and upheld the first-instance court's decision to continue enforcement proceedings. Although the debtor alleged full payment of the debt, the court found the objection invalid because no supporting evidence, such as payment receipts, was submitted. The court ruled that under the Enforcement Act, an objection must be both substantiated with facts and backed by proof to be considered valid.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; 2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju: An enforcement objection is deemed unfounded if the debtor fails to provide evidence for the material facts asserted, thereby rendering the objection procedurally invalid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnik v ugovoru navaja, da je dolg v celoti poplačal. S tem je sicer navedel pravno pomembno dejstvo, ki bi, če bi se izkazalo za resnično, pripeljalo do zavrnitve zahtevka v pravdi, vendar dolžnik za zatrjevano dejstvo ni predložil nobenih dokazov (potrdil o plačilu itd.), zato je njegov ugovor neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upoštevaje upnikovo utesnitev izvršbe zoper dolžnika dovolilo izvršbo zaradi izterjave 513.678,40 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je dolg v celoti poplačal. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga je po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl.
ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in tudi predloži dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Dolžnik v ugovoru navaja, da je dolg v celoti poplačal. S tem je sicer navedel pravno pomembno dejstvo, ki bi, če bi se izkazalo za resnično, pripeljalo do zavrnitve zahtevka v pravdi, vendar dolžnik za zatrjevano dejstvo ni predložil nobenih dokazov (potrdil o plačilu itd.), čeprav je bil v pravnem pouku na sklepu o izvršbi izrecno opozorjen na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53.
čl. ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.