Appeal allowed; court held jurisdiction depends on procedural stage, not physical file location.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

S pretvorbo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi v ugovarjani plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ) je pravdni postopek že uveden. Zato je treba vprašanje stvarne pristojnosti sodišča za odločanje o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo presojati po določbi 2. odst. 266. člena ZIZ (in ne po določbi 1. odst. istega člena ZIZ).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje - Okrožno sodišče v Ljubljani izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi (namreč o predlogu za izdajo začasne odredbe) in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani (Izvršilnemu oddelku). Odločitev je oprlo na določbo prvega odstavka 266. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju z obrazložitvijo, da je po pregledu ustreznega vpisnika pri istem sodišču ugotovilo, da med pravdnima strankama ni pred tem sodiščem v teku nobena pravda.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je tožnik vložil pritožbo, v kateri ponavlja svoje navedbe o dosedanjem poteku postopka. Meni, da se je s pravnomočnostjo sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 28.1.2000 o razveljavitvi na podlagi verodostojne listine izdanega sklepa o izvršbi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, njegov predlog za izvršbo v kondemnatornem delu pretvoril v tožbo (pravilno: v ugovarjani plačilni nalog) in je za odločanje o utemeljenosti zahtevka postalo glede na vrednost zahtevka pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

To izhaja iz določbe drugega odstavka 266. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, sodišče prve stopnje pa je zmotno oprlo izpodbijano odločitev zgolj na ugotovitve o lokaciji sodnega spisa oz. sodišča, pri katerem se sodni spis fizično nahaja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožba je utemeljena. Pritrditi je treba pritožbenemu očitku tožnika, da vprašanja stvarne pristojnosti sodišča za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe ni mogoče razreševati v odvisnosti od dejstva, pri katerem sodišču se sodni spis fizično nahaja glede na podatke vpisnika.

V stadiju postopka, v katerem nima sodišče na razpolago drugih podatkov, je odgovor na vprašanje stvarne pristojnosti sodišča odvisen izključno od predloga in trditvene podlage, ki so jo ponudile stranke v postopku. Po določbi prvega odstavka 266. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je sicer res v primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, pristojno za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo zavarovanje sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo (torej okrajno sodišče).

Če pa je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, je po določbi drugega odstavka istega člena ZIZ za to odločitev pristojno sodišče, pred katerim teče postopek. Po trditvah tožeče stranke je tožnik vložil zoper toženca izvršilni predlog, na podlagi katerega je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo sklep o izvršbi, zoper katerega je toženec ugovarjal in kar je privedlo do izdaje sklepa o nadaljevanju postopka glede kondemnatornega (in nerazveljavljenega) dela sklepa kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odst. 62. člena ZIZ).

Teh trditev tožeče stranke sodišče prve stopnje ni ovrglo, temveč jih celo povzema v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Zato zaenkrat ni podlage za sklep, da pravdni postopek v danem primeru ni uveden, saj se je s pretvorbo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi v ugovarjani plačilni nalog zgodilo prav to, pri čemer ni pomembno, kje se sodni spis fizično nahaja spričo z določbo drugega odst. 62. člena ZIZ itak predvidenega odstopa zadeve pristojnemu sodišču. S tem pa tudi ni podlage za odločanje o pristojnosti po določbi prvega odst. 266.

člena ZIZ, saj je treba to vprašanje spričo uvedenega pravdnega postopka presojati po določbi drugega odstavka istega člena ZIZ, za vodenje katerega je po določbi prvega odstavka 32. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v danem primeru stvarno pristojno okrožno sodišče. Zato je bilo treba izpodbijani sklep na podlagi določbe 3. tč. 365. člena ZPP razveljaviti.