Appeal partially allowed; appeal court annuls first instance decision on seizure of license plates due to procedural defect.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court partially annulled the first instance decision rejecting a provisional order against the debtor's vehicle. The appellant argued that the debtor would suffer no loss since they would retain ownership and possession, while the court found that such an order would effectively strip the debtor of the right to use the car, constituting significant damage. The court ruled that the first instance judgment lacked reasons regarding the partial relief of the seizure, violating procedural requirements and necessitating a new trial on the specific issue of the license plate seizure.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku 14. točka 339/2; Zakon o izvršbi in zavarovanju 270. člen, 272. člen: If a court decision lacks reasons for the facts decided and thus cannot be reviewed, it constitutes a fundamental procedural violation requiring annulment and remittal for new decision-making.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, razen v delu, ki se nanaša na odvzem registrskih tablic, ter se v razveljavljenem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
[JEDRO]
Če sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih ter ga zaradi tega ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev iz 14. točke 339/2 čl. ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se tožencu prepovedalo razpolaganje z njegovim osebnim vozilom znamke Rover in sicer z vpisom prepovedi odtujevanja in obremenjevanja v prometno dovoljenje dolžnika in odvzemom registrskih tablic. O prepovedi naj bi se po začasni odredbi obvestilo Upravno enoto ...., Oddelek za promet, tožena stranka pa bi bila dolžna plačati stroške za izdajo te začasne odredbe z zakonitmi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe do plačila. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnjemu sodišču v novo odločanje.
Pritožnik navaja, da je tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe izrecno navedla, da toženec ne bi utrpel nobene škode, saj bi še naprej ohranil lastninsko pravico in posest. Glede na značaj navedb, je le-te nemogoče dokazovati in po pritožnikovem naziranju tudi ni smiselno, saj je možen edinole sodni preudarek. Ne glede ne to pa upnik ni dolžan dokazati, da dolžnik ne bo utrpel nobene škode, marveč mora izkazati le verjetnost, da do tega ne bo prišlo. Pritožnik dalje graja tudi razloge izpodbijanega sklepa, ko je govora o neobstoju subjektivnih razlogov za izdajo začasne odredbe.
Po pritožnikovem naj bi bila podana absolutna bistvena kršitev, saj naj bi bili razlogi nejasni. pritožnik na koncu še dodaja, da bi sodišče predlogu lahko ugodilo tudi le delno, če meni, da bi dolžnik utrpel škodo zgolj z odvzemom registrskih tablic, sodišče pa je, nasprotno, predlog zavrnilo v celoti. Pritožba je delno utemeljena. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem prvega sodišča, da bi z odvzemom registrskih tablic tožencu nastala škoda ter potemtakem zatrjevani pogoj za izdajo začasne odredbe iz 3.odstavka 270.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ v zvezi s 3.odstavkom 272.člena ZIZ ni podan.
Pritožbene navedbe teh razlogov ne omajejo. Argumentiranje, češ da bo toženec še vedno ohranil lastninsko pravico in posest na osebnem avtomobilu, iz česar naj bi sledilo, da bi toženec s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, ni pravilno. Takšna začasna odredba bi namreč toženca povsem onemogočala v uporabi njegovega avtomobila, kar pa je ena izmed treh sestavin lastninske pravice (3.člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR). Ob predlagani začasni odredbi bi tako tožencu ostala le gola posest. Navedeno predstavlja znatno omejitev lastninske pravice, česar pa ni moč šteti za neznatno škodo.
Prav pa ima pritožba, ko pravi, da bi sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe lahko ugodilo tudi le delno (torej izvzemši odvzem registrskih tablic), če je mnenja, da tožencu škoda grozi izključno zaradi odvzema registrskih tablic. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima pritožba ob slednji predpostavki prav. V kolikor bi se namreč izkazalo, da toženec s prepovedjo razpolaganja z osebnim vozilom ter z vpisom te prepovedi v vozniško dovoljenje škode ne bi pretrpel, bi bilo potrebno predlogu v tem delu ugoditi, saj je objektivni pogoj iz 270.
čl. ZIZ, kot pravilno ugotavlja prvo sodišče, v obravnavani zadevi podan. Na tem mestu pa preizkus izpodbijanega sklepa pokaže, da le-ta glede tega nima razlogov in ga ni mogoče preizkusiti. Prvo sodišče je namreč štelo, da pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani, ker naj bi tožencu z odvzemom registrskih tablic nastala škoda, ni pa se nadalje ukvarjalo z delno utemeljenostjo predloga za izdajo začasne odredbe. Ker prvi sklep v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih in izpodbijane odločitve zaradi tega ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev postopka iz 14.točke 339/2 člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ.
Iz navedenega razloga je bilo potrebno izpodbijani sklep v nepotrjenem delu razveljaviti ter zadevo v tem obsegu vrniti prvemu sodišču v novo odločanje (354.člen ZPP). Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku presoja utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe brez odvzema registrskih tablic, ugotovi naj torej ali so podani pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi se tožencu prepovedalo razpolaganje z njegovim osebnim avtomobilom z vpisom te prepovedi v prometno dovoljenje dolžnika. Še pred tem pa bo potrebno ugotoviti, ali je takšen vpis v prometno dovoljenje sploh mogoč, upoštevaje pravila, ki urejajo to javno listino.