Appeal granted; burden of proving seller's knowledge of latent defect shifts to buyer under ZOR 485.

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Dokazno breme o tem, da je prodajalec vedel za skrito napako oziroma, da mu ta ni mogla ostati neznana, je na strani kupca, ki to zatrjuje.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvo sodišče je zavrnilo tožnikov jamčevalni zahtevek na pravni podlagi 1. točke 1. odstavka 488. člena ZOR za zamenjavo 132 nekvalitetnih okenskih elementov na lokaciji ulica X. v Ljubljani. Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da se zaveda, da je zamudila dvoletni rok za grajanje napak. Vendar je napake ugotovil tožnik šele ob zaključku gradbenih del v januarju 1993 in jih 19.1.1993 reklamiral. Iz izpovedb J. L. in A. V. izhaja, da je tožena stranka vedela, da dobavlja nekvalitetna stekla. Pred prvim sodiščem ni bila dovolj razčiščena smer, ki jo odpira 485.

člen ZOR. Podatki prič so podani le na pamet. Podatek o odstotku nekvalitetnih stekel se bi moral nanašati na posameznega dobavitelja in na določeno obdobje, sodišče bi moralo poznati skupno število prodanih izdelkov in skupno številko evidentiranih reklamacij za enako obdobje. Vprašanje o kvaliteti izdelkov posameznega dobavitelja bi morali nasloviti na ustrezne strokovnjake in na odgovorne delavce tožene stranke. Tožena stranka bo s ponovnim zaslišanjem prič dokazala svojo trditev. Pritožba je utemeljena. Glede na pritožbene trditve ostaja sporno vprašanje, ali je bila toženi stranki skrita napaka (lisasta stekla zaradi slabega tesnjenja) znana ali ji ni mogla ostati neznana. 485.

člen ZOR, na katerega pritožnik v zvezi z odločitvijo sodišča, da pogoji za uporabo tega člena niso izpolnjeni, izrecno opozarja, želi omiliti težaven položaj, ki zadene kupca, kadar roke, v katerih je treba grajati napako, zamudi, prodajalca - toženca (ki mora ravnati s profesionalno skrbnostjo) pa zadene v zvezi z napako kakšna krivda nezadostnega varstva opravičenih kupčevih interesov (da je za napako vedel ali pa bi po naravi stvari zanjo moral vedeti). Priči, ki sta bili na tožnikov predlog v postopku zaslišani, sta na splošno izpovedovali o napakah in poteku reklamacijskih postopkov prav v zvezi z ugotovljeno skrito napako in o vednosti tožene stranke, da se takšne napake pojavljajo.

Vendar iz njunih izpovedb, ki jih le delno povzema tudi sodba, ni mogoče gotovo sklepati, ali je tožena stranka vedela za napake na oknih, ki jih prodaja tožencu, ali pa bi ob zadostni profesionalni skrbnosti za takšno napako morala vedeti (pritožbena trditev, da je tožena stranka vedela, da prodaja nekvalitetna stekla) in tedaj računati z uveljavljanjem napak. Ker pritožnik predlaga v nakazani smeri (smiselno) ponovno zaslišanje prič, je sodišče druge stopnje sodbo razveljavilo, da v nakazani smeri ugotovi pravno relevantna dejstva, seveda ob upoštevanju, da je dokazno breme o tem, da je napaka bila toženi stranki znana ali ji ni mogla ostati neznana, na strani tožeče stranke, ki šele v pritožbi to tudi zatrjuje.

Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo po določbi 1. odstavka 370. člena ZPP/77. Izrek o stroških je odpadel, ker jih tožnik v pritožbi ni zaznamoval.