Appeal dismissed; court upheld first instance jurisdiction based on plaintiff's claimed value despite defendant's objection.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defendant's appeal, upholding the first instance court's decision that the case was not within its jurisdiction due to the value of the subject matter. The plaintiff claimed a value of 2.1 million SIT, while the defendant argued for a significantly lower value of 67,500 SIT and contested the first court's assessment. The court ruled that the plaintiff's stated value is controlling unless it is clearly too high or low, and since the defendant's objection did not meet the threshold for a jurisdictional review, the first court's determination of jurisdiction was correct.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 44. čl. ZPP; 3. odst. 44. čl. ZPP: The value of the subject matter claimed by the plaintiff in the complaint is decisive for determining jurisdiction, unless it is clearly too high or too low, in which case the court may examine the assessment on its own initiative or upon the defendant's request.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Po določbi 2. odst. 44. čl. ZPP je odločilna vrednost, ki jo tožnik navede v tožbi. To je pravilo, od katerega pa po ZPP obstaja tudi izjema: če je tožnik navedel očitno previsoko ali prenisko vrednost. Sodišče preizkusi ocenitev bodisi po uradni dolžnosti, bodisi po predlogu tožene stranke.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvo sodišče je s sklepom ugotovilo vrednost spornega predmeta 2,100.000,00 SIT in se izreklo za stvarno nepristojno za odločanje. Sklenilo je, da po pravnomočnosti sklepa odstopi zadevo v reševanje Okrožnemu sodišču v Kranju. Proti sklepu se pritožuje tožena stranka, uveljavlja vse tri pritožbene razloge in sodišču druge stopnje predlaga spremembo sklepa tako, da določi kot vrednost spornega predmeta znesek 67.500,00 SIT in pristojnost Okrajnega sodišča na Jesenicah, podrejeno pa predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit.
Ob vložitvi tožbe je tožeča stranka določila vrednost spornega predmeta z zneskom 67.500,00 SIT. Po določbi 2. odst. 44. čl. ZPP je ta vrednost odločilna. Tožeča stranka ni utemeljila sedanje ocene vrednosti spornega predmeta. Neresnične in nedokazane so trditve tožeče stranke o vlaganjih v nepremičnino. Vrednost spora ni vrednost nepremičnine, marveč izdaja soglasja k odtujitvi. Prvo sodišče ni obrazložilo, zakaj smatra, da je vrednost spora ravno 2,100.000,00 SIT. Sodišče je kršilo pravila postopka, ker je vlogo tožeče stranke dne 4.2.2000, na katero je prvo sodišče oprlo svojo odločitev, prejela tožena stranka šele z izpodbijanim sklepom in se o njej ni mogla izjasniti.
Stališče je podala toženka sama. Pritožba ni utemeljena. V tej pravdni zadevi zaradi izstavitve pisnega soglasja za odsvojitev 1/2 nepremičnine je tožeča stranka v tožbi navedla kot vrednost spornega predmeta znesek 67.500,00 SIT. Po določbi takrat veljavnega 2. odst. 40. čl. ZPP/77 (sedaj 2. odst. 44. čl. ZPP) je odločilna vrednost, ki jo tožnik navede v tožbi. To je pravilo, od katerega pa po ZPP obstajajo tudi izjeme: če tožnik navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
Sodišče preizkusi ocenitev bodisi po uradni dolžnosti bodisi na podlagi predloga tožene stranke. Prav za slednji primer gre v tej zadevi. Tožena stranka je namreč v odgovoru na tožbo (list. št. 6, 7) pod točko 1 svojih navedb izrecno ugovarjala vrednosti spora, ki jo je v tožbi navedla tožeča stranka. Nepremičnina je po navedbah same tožene stranke vredna najmanj 15,000.000,00 SIT, tožnika pa zahtevata soglasje za odsvojitev 1/2 (7,500.000,00 SIT). S pisno vlogo z dne 26.1.2000 (list. št. 20, 21) je tožeča stranka navedla kot vrednost spornega predmeta znesek 2,100.000,00 SIT.
Pooblaščenka tožene stranke se o tej navedbi vrednosti spornega predmeta ni izjasnila, čeprav jo je sodišče temu pozvalo in je poziv prejela 4.2.2000 (povratnica, pripeta k list. št. 22). S pisno vlogo je tožeča stranka pojasnila, zakaj ocenjuje vrednost spora z zneskom 2,100.000,00 SIT. Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče, ki je ocenilo predlog pritožnice o prenizko ocenjeni vrednosti spornega predmeta kot utemeljen, ima tedaj svojo podlago v določbi 3. odst. 44. čl. ZPP in je drugačno pravno naziranje tožene stranke, ki je očitno prezrla, da je prav ona nasprotovala v tožbi navedene vrednosti spornega predmeta, zmotno.
Sodišče je utemeljeno sprejelo razloge tožeče stranke za navedbo vrednosti spornega predmeta 2,100.000,00 SIT glede na samo zatrjevano vrednost nepremičnine (po stališču tožene stranke v odgovoru na tožbo 15,000.000,00 SIT, tožeči stranki 16,000.000,00 SIT) in dejstvo, da tožeča stranka zahteva s tožbo izstavitev soglasja za delno odtujitev nepremičnine. Res je sodišče izdalo izpodbijani sklep (zoper katerega glede ocenitve vrednosti spornega predmeta sicer ni posebne pritožbe), ne da bi vlogo tožeče stranke z dne 7.2.2000 (list.
št. 24, 25) pri tem vročilo toženki. ZPP v že citiranem 3. odst. 44. čl. določa, da se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati (torej brez posebnega obravnavanja) o pravilnosti navedbe vrednosti. Zato opustitev vročitev vloge tožeče stranke z dne 7.2.2000 ne more predstavljati kršitev določb pravdnega postopka. Zaradi povedanega je odločitev prvega sodišča, ki se je v posledici ocenjene vrednosti spornega predmeta za znesek 2,100.000,00 SIT izreklo za stvarno nepristojno, pravilna.
Sodišče druge stopnje je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep po določbi 2. točke 365. čl. ZPP.