Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 643/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.643.2000 AI generated

Appeal allowed; summons and default judgment must be served personally, not by knocking on door.

Case Number VSL sklep II Cp 643/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court allowed the appeal against the first-instance court's rejection of a request for retrial. The appellant argued that summonses and default judgments were illegally served by knocking on the door instead of personal delivery, violating procedural rules. The court found the first instance erred because it failed to prove the appellant refused service without valid reason, necessitating a new trial to verify the service timeline.

Legislator headnote

AI generated

142. člen ZPP/77; 144. člen ZPP/77; 145. člen ZPP/77: Summons and default judgments must be served personally; knocking on the door is only permissible if the party refuses acceptance without legal reason, which requires proof of such refusal.

Keywords

AI generated
service of process personal delivery default judgment retrial procedure ZPP/77 knocking on door procedural error

Cited Legislation

AI generated
142. člen ZPP/77
144. člen ZPP/77
Postopanje kot ga določa 144. člen ZPP/77 za primer odklonitve sprejema, pa v takšni situaciji ni predvideno.
145. člen ZPP/77
V primeru spremembe stanovanja (145. člen ZPP/77) lahko sodišče nadaljne vročitve opravi z nabitjem na sodno desko in ne z nabitjem na vrata stanovanja (po 144.
2. točka 421. člen ZPP/77
2. točka 423. člen ZPP/77
3. točka 380. člen ZPP/77
498. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Vabilo za glavno obravnavo in sodba zaradi izostanka bi morali biti stranki osebno vročeni. Vročanje v skladu z določbo 144. člena ZPP/77 (odklonitev sprejema) v primeru, ko ni ugotovljeno, da stranka brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja, ni pravilno. V primeru spremembe stanovanja (145. člen ZPP/77) lahko sodišče nadaljne vročitve opravi z nabitjem na sodno desko in ne z nabitjem na vrata stanovanja (po 144. členu ZPP/77). Ker v obravnavanem primeru sodišče ni ravnalo v skladu z določbami o vročanju pisanj, je podan obnovitveni razlog iz 2. točke 421. člena ZPP/77. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku le še ugotoviti ali je bil predlog za obnovo postopka vložen v tridesetdnevnem subjektivnem roku iz 2. točke 423. člena ZPP/77.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženke za obnovo postopka z dne 13.10.1999 ter toženki naložilo, da je dolžna v roku 15 dni tožnici povrniti 10.400,60 SIT pravdnih stroškov. Zoper tak sklep se pravočasno pritožuje toženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da ima stalno prebivališče ves čas na znanem naslovu v Murski Soboti. Neprijavljeno začasno prebivališče pa je imela do 18.10.1997 na T. 61, do sredine novembra 1998 na S. 33, od takrat dalje pa na M.

13. Zaradi narave dela in pogostih obiskov doma je bila toženka pogosto po več dni odsotna iz kraja svojega začasnega prebivališča. Po ustreznem obvestilu je v letu 1998 dvignila tožbo, predlog za izdajo začasne odredbe in sklep o začasni odredbi. V nobenem od teh pisanj ni bila poučena, da mora sodišču sporočiti spremembo svojega začasnega bivališča. Pritožnica navaja, da je zmotna, nepopolna in protispisna ugotovitev sodišča, da ji je bilo vabilo za glavno obravnavo in sodba zaradi izostanka zakonito vročeno. Toženka zatrjuje, da ni nikdar odklonila sprejema teh sodnih pisanj, kar je pogoj za vročanje z nabitjem na vrata stanovanja.

Toženkini sosedje bi lahko izpovedali ali so na vratih stanovanja M-jevih (pritožničinih takratnih najemodajalcev) kdaj videli nabita kakšna sodna pisanja. Toženka takšnih pisanj ni nikdar prejela, niti odstranila z vrat. Logično je, da bi se toženka pritožila vsaj zoper zamudno sodbo, saj bi z lahkoto dokazala, da ničesar ne dolguje. Ker toženka meni, da ji je bila z nepravilnim vročanjem odvzeta pravica do obravnavanja, predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da obnovo postopka dovoli, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena. Toženka predlaga obnovo postopka iz razloga po 2. točki 421. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77; Ur. l. SFRJ št. 4/77 - 27/90 in Ur. l. RS št. 55/92), torej navaja, da ji zaradi nezakonitega postopanja (opustitve vročitve), ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V pritožbi toženka priznava, da ji je bila tožba pravilno vročena, graja pa način vročitve vabila na glavno obravnavo in sodbe zaradi izostanka. V skladu z določbo prvega odstavka 142. člena ZPP/77 se sodba vroča osebno stranki; enako pa velja tudi za vabilo stranki za prvi narok za glavno obravnavo.

Toženki bi bilo torej vabilo na prvi narok za glavno obravnavo in sodbo zaradi izostanka potrebno vročiti v skladu z določbami drugega odstavka 142. člena ZPP/77. Šele če to ne bi uspelo, pa v skladu z določbami 141. člena ZPP/77. Le v primeru, ko toženka brez zakonitega razloga ne bi hotela sprejeti pisanj, bi ga vročevalec lahko pustil v stanovanju ali nabil na vrata stanovanja, s čimer bi bila vročitev opravljena po 144. členu ZPP/77. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer natančno opisalo na kakšen način in kolikokrat je poskušalo opraviti vročitev omenjenih pisanj toženki, vendar pa samo dejstvo, da je bilo tako veliko poskusov neuspešnih, ne zadošča za zaključek, da toženka brez zakonitega razloga ni hotela sprejeti sodnih pisanj.

Sodišče prve stopnje namreč v podatkih spisa, predvsem v vseh vročilnicah, ni imelo opore za zaključek, da toženka ni hotela sprejeti sodnih pisanj brez zakonitega razloga. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi bila toženka v skladu z določbo prvega odstavka 145. člena ZPP/77 dolžna, potem ko se je v novembru oz. decembru 1998 preselila, nov naslov takoj sporočiti sodišču, je pravilna. Vendar pa lahko sodišče v primeru, če stranka tega ne stori, vročevalec pa za nov naslov ne more izvedeti, odredi le, da naj se vse nadaljnje vročitve v pravdi za to stranko opravljajo tako, da se pisanje nabije na sodno desko (drugi odstavek 145.

člena ZPP/77), kot je pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje. Postopanje kot ga določa 144. člen ZPP/77 za primer odklonitve sprejema, pa v takšni situaciji ni predvideno. Iz opisanega torej izhaja, da vročitev vabila na prvi narok za glavno obravnavo in vročitev sodbe zaradi izostanka nista bili opravljeni v skladu z določbami ZPP/77, zato pritožnica utemeljeno opozarja, da ji je bila možnost obravnavanja pred sodiščem z opustitvijo vročitve odvzeta. Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je bilo vročanje v obravnavani zadevi pravilno, je dejansko stanje glede odločilnih dejstev ostalo nepopolno ugotovljeno.

V skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 423. člena ZPP/77 se namreč predlog za obnovo postopka lahko vloži v subjektivnem roku 30 dni. V primeru iz 2. točke 421. člena ZPP/77 se rok šteje od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. Ker je sodišče prve stopnje štelo, da omenjeni obnovitveni razlog ni podan, ni ugotavljalo, kdaj je bila sodba zaradi izostanka vročena toženki; pritožbeno sodišče torej iz podatkov v spisu ne more ugotoviti, ali je bil predlog za obnovo postopka vložen pravočasno. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 380.

člena ZPP/77 v zvezi s tretjo točko 370. člena ZPP/77 izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku predvsem ugotoviti ali je bil obravnavani predlog za obnovo postopka vložen v tridestdnevnem roku iz 423. člena ZPP/77; nato pa o predlogu ponovno odločiti. V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Url. RS št. 26/99) je bilo v postopku v zvezi s pritožbo zoper sodbo potrebno uporabiti določbe zveznega Zakona o pravdnem postopku.