Court allows creditor's objection to enforcement based on accounting errors, voiding enforcement order and returning case to first instance.
Legislator summary
AI generatedThe court voided the enforcement order and returned the case to the first-instance court after finding the debtor's objection valid. The debtor argued that the creditor failed to correct accounting errors, which prevented payments from being made, and requested a hearing as evidence. The court ruled that the objection was properly reasoned because it cited specific facts and proposed relevant evidence, thereby meeting the legal requirements for a valid objection under the Enforcement Act.
Legislator headnote
AI generatedAccording to Article 53(2) and Article 61(1) of the Enforcement and Security Act (ZIZ); an objection to an enforcement order based on a certificate of authenticity is deemed reasoned if the debtor cites specific facts and proposes appropriate evidence, leading to the revocation of the enforcement order and remittal to the first-instance court for further proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovoru se ugodi, izpodbijani sklep o izvršbi se v 2. tč izreka razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljni postopek.
[JEDRO]
Dolžnik je zatrjeval, da je računu ugovarjal, ko je upnika pozval k odpravi napak ter kot dokaz predlagal svoje zaslišanje (kot stranke); tak ugovor je obrazložen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neobrazloženega, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da je računu pravočasno ugovarjal s tem, ko je upnika pozval k odpravi napak, česar pa upnik ni storil. Terjatvi ugovarja tako po temelju kot po višini. Ker upnik ni opravil svoje obveznosti v celoti in odpravil napake, posledično zaradi tega niso stekla plačila. V dokaz je predlagal, da se ga zasliši.
Priglasil je tudi stroške. V odgovoru na ugovor je upnik navedel, da dolžnik priznava obstoj poslovnega razmerja, njegova trditev o pozivu k odpravi napak, pa je neresnična in nedokazana. Prav tako je priglasil stroške. Ugovor je utemeljen. Po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Dolžnik je zatrjeval, da je računu ugovarjal, ko je upnika pozval k odpravi napak ter kot dokaz predlagal svoje zaslišanje (kot stranke).
S tem je dolžnik navedel takšno dejstvo s katerim bi dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično in predložil oz. predlagal ustrezni (sicer posredni) dokaz (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja II/99). Ugovor je tako potrebno šteti za obrazložen. Obrazloženemu (in s tem utemeljenemu) ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa sledi samo razveljavitev dovolilnega dela sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ); izvršilno sodišče namreč ne presoja resničnosti oz. utemeljenosti dolžnikovih in upnikovih navedb: le-te bo presojalo sodišče v (nadaljnjem) pravdnem postopku.
Ugovoru je bilo zato treba ugoditi, izpodbijani sklep o izvršbi v 2. tč. izreka razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljni postopek po 2. odst. 62. člena ZIZ (3. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).