Appeal dismissed: Tax statute's interruption of limitation only extends 4-year absolute period, not restarting the main limitation clock.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the taxpayer's appeal, upholding the first-instance decision that the tax remained collectible. The taxpayer argued the debt was time-barred, but the court found the Law on Court Taxes does not allow the limitation period to restart after interruption. Instead, interruption merely extends the four-year absolute limitation period starting from the tax obligation's creation. Since this extended period had not expired by the time of the ruling, the right to collect the tax was valid.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST) 2. odst. 9. čl.; 1. odst. 9. čl.: Interruption of the limitation period under the Law on Court Taxes extends only the four-year absolute limitation period and does not restart the main limitation period.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Prekinitev zastaranja je urejena v 2. odst. 9. čl. ZST. To določilo pa v drugem stavku tega odstavka govori le še o 4 letnem absolutnem zastaralnem roku, ki teče od nastanka taksne obveznosti. Zato po prekinitvi zastaranja ne začne znova teči rok iz 1. odst. 9. čl. ZST.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da upnik ni plačal dolžne takse v sodno odrejenem roku, in odločilo, da mora zato plačati kazensko takso in naročilo APP naj prenese dolgovani znesek z računa upnika na račun sodnih taks. Proti temu sklepu je vložil upnik pravočasno pritožbo. V pritožbi uveljavlja zastaranje izterjave sporne takse. Trdi še, da je dolgovano takso plačal za predlog za izvršbo, ki je tekla pod opr. št. IV Ig 486/94. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba ni utemeljena.
Pritožnik nima prav, ko trdi, da je pravica zahtevati plačilo takse v obravnavanem primeru zastarala. Upnik je res taksni opomin prejel 24.1.1997, izpodbijani sklep pa je bil izdan šele 17.2.2000. Toda Zakon o sodnih taksah (ZST) ne določa kot npr. ZOR ali Kazenski zakonik, da po prekinitvi (pretrganju) zastaranje začne znova teči in kdaj v takšnem primeru nastopi zastaranje. Prekinitev zastaranja je urejena v 2. odst. 9. čl. ZST. To določilo pa v drugem stavku tega odstavka govori le še o 4 letnem absolutnem zastaralnem roku, ki teče od nastanka taksne obveznosti.
Zato po prepričanju pritožbenega sodišča po prekinitvi zastaranja ne začne znova teči rok iz 1. odst. 9. čl. ZST. Pravilo iz 1. odst. 9. čl. ZST bi bilo v primeru prekinitve včasih tudi težko uporabiti: začetek teka tega zastaralnega roka je namreč vezan na iztek koledarskega leta, v katerem bi bilo treba takso plačati, kar lahko v primeru prekinitve po 2. odst. 9. čl. ZST ne pride več v poštev. In ker absolutni zastaralni rok do izdaje izpodbijanega sklepa še ni pretekel (obveznost plačila sporne sodne takse je nastala ob vložitvi predloga za izvršbo dne 18.12.1996 - 1. tč.
2. odst. 4. čl. ZST in tč. f pojasnil k Tarifni št. 2 Taksne tarife), pravica zahtevati plačilo sodne takse še ni zastarala. Prav tako niso utemeljene pritožbene trditve, češ da je taksni zavezanec že plačal dolgovano takso v zadevi Temeljnega sodišča v Kranju, enote v Kranju z opr. št. IV Ig 486/94. V tej zadevi je upnik pridobil izvršilni naslov, ki je bil podlaga za obravnavani predlog za izvršbo. V obravnavanem primeru gre tako za drug izvršilni postopek. Obveznost plačila sodne takse pa je po ZST (med drugim) vezana na vsako posamezno vlogo, s katero se začne določen sodni postopek (1. tč.
2. odst. 4. čl. ZST v zvezi s Tarifno št. 1 Taksne tarife). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa. Ker pritožnik ni uspel, sam nosi svoje pritožbene stroške.