Appeal dismissed; witness re-examination is a retrial ground, not new evidence under ZPP Art. 421.9.4.2.

Reviziji se zavrneta kot neutemeljeni.

[JEDRO]

Ponujena ponovna izpoved priče A. Z. ni nov dokaz o novem dejstvu (ponarejenem zapisu v beležnici pokojnega S.) v skladu z določbo 9. točke 421. člena ZPP, temveč predstavlja obnovitveni razlog iz 4. točke 421. člena ZPP: možnost obnovitve pravnomočno končanega postopka zaradi krive izpovedi priče, o čemer pa mora obstajati pravnomočna sodba. Posredna izjava o obstoju možnosti krive izpovedi navedenega ne more nadomestiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je pravnomočno ugotovilo, da je tožnica solastnica enosobnega stanovanja v L., S. s solastninskim deležem 2/5, zaradi česar naj bi se ta delež izločil iz zapuščine po pokojnem F. S. Tožena stranka je predlagala obnovo postopka, vendar je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 3.6.1994 predlog zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je dne 19.10.1994 zavrnilo pritožbo tožene stranke in odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

Po vložitvi revizije proti odločitvi sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila nov predlog za obnovo postopka, zaradi česar je sodišče prve stopnje postopek z revizijo prekinilo do pravnomočnosti odločbe, s katero bo končan postopek po novem predlogu tožene stranke za obnovo postopka. Navedeni postopek se je končal s sklepom z dne 7.10.1996, s katerim je sodišče prve stopnje drugi predlog za obnovo postopka zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo tudi pritožbo tožene stranke in takšno odločitev s svojim sklepom z dne 27.5.1997 potrdilo.

Tožena stranka je vložila revizijo tudi proti drugi odločitvi pritožbenega sodišča. Revizijsko sodišče je obe reviziji obravnavalo skupaj.

V prvi reviziji tožena stranka izpodbijani odločitvi očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka ter zmotno uporabo materialnega prava in predlaga razveljavitev sklepov nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da niti prvo niti drugo sodišče nista razumeli vsebine predloga za obnovo postopka. Sklicuje se na izjavo A. Z. o tem, da je P. Z. po S. smrti v njegovo beležnico sama pripisala številko 2,000.000,00 din zaradi dokazovanja, da je vložila v nakup stanovanja svoj delež. V postopku pred pravnomočnostjo je A. Z. to beležnico videl, vendar želi o navedenem dejstvu izpovedati šele sedaj. Toženka predlaga tudi izpiske iz zemljiške knjige, iz katerih je razvidno, da je tožnica še vedno solastnica nepremičnin, za katere je trdila, da jih je prodala in denar vložila v nakup spornega stanovanja.

V reviziji proti sklepu sodišča druge stopnje z dne 27.5.1997 tožena stranka uveljavlja revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka s predlogom enake odločitve, kakor jo je navedla že v prvi reviziji. Drugi predlog za obnovo postopka je bil zavrnjen le iz formalnih razlogov, kar je v nasprotju z določbo 421. člena ZPP. Tožena stranka je za nova dejstva izvedela šele iz pismenih izjav z dne 7.12.1994, ki sta jih podala A. Z. in V. S. Ta nova dejstva pa so takšna, da je interes mladoletnega toženca zaradi neresničnih podatkov prizadet in je tudi prikrajšan v pravicah in premoženju. Naknadno vpisovanje v beležko ne more biti podlaga za sklepanje o deležu tožeče stranke na nepremičnini, ki jo je kupil pokojnik.

Tožeča stranka je odgovorila na prvo revizijo, medtem ko se o drugi ni izjavila. Tudi Državno tožilstvo Republike Slovenije se o revizijah ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, zakona o pravdnem postopku).

Reviziji nista utemeljeni.

Revizijsko sodišče je pri odločanju o prvi reviziji ne glede na kasnejši potek procesa vezano na preizkus v obsegu razlogov sklepa sodišča druge stopnje z dne 19.10.1994. Tem razlogom pa ni mogoče očitati nejasnosti ali nerazumevanja vsebine obnovitvenega predloga. Glede na vsebino tega predloga je ocena, da ponujena ponovna izpoved

priče A. Z. ni nov dokaz o novem dejstvu (ponarejenem zapisu v beležnici pokojnega S.) v skladu z določbo 9. točke 421. člena ZPP, temveč predstavlja obnovitveni razlog iz 4. točke 421. člena ZPP:

možnost obnovitve pravnomočno končanega postopka zaradi krive izpovedi priče, o čemer pa mora obstajati pravnomočna sodba. Posredna izjava o obstoju možnosti krive izpovedi navedenega ne more nadomestiti. Za zaslišanje priče S. pa v postopku pred prvo revizijo tožena stranka niti naslova ni ponudila. Sodišče druge stopnje je torej odločilo pravilno in zakonito. Prvo revizijo je bilo zato treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Sicer pa je tožena stranka vsebino prve revizije skoraj dobesedno ponovila v novem predlogu za obnovo postopka. Sodišče prve stopnje je opravilo narok in predlagane dokaze izvedlo (drugi odstavek 425. in 426. člen ZPP). Tokrat je ocenilo, da na naroku podani izpovedi prič Z. in S. nista taki, da bi, če bi bili tako podani že pred pravnomočno odločitvijo, mogli utemeljiti za toženko ugodno odločitev (9. točke 421. člena ZPP). Očitek krive izpovedi ene od prič je tokrat v trditvenem gradivu novega predloga za obnovo postopka odpadel, izpovedi obeh prič pa sta bili ocenjevani v okviru tega, kar sta povedali že pred pravnomočnostjo. Premoženjska zmožnost tožnice ob nakupu sporne nepremičnine ni postala vprašljiva. Sodišče druge stopnje je take razloge vsebinsko sprejelo, ko je pritožbo tožene stranke zavrnilo. Revizijsko sodišče je zato kot neutemeljeno zavrnilo tudi drugo revizijo tožene stranke.

Izrek o stroških revizijskega postopka je odpadel, ker jih tožeča stranka v odgovoru na prvo revizijo ni zaznamovala.