Appeal dismissed because debtor failed to substantiate payment claims with evidence under enforcement law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against a first-instance enforcement order, confirming the lower court's decision to reject the debtor's objection. The debtor argued that partial payments and compensations reduced the enforceable amount but provided no documentary evidence to support these claims. The court ruled that under the relevant enforcement statute, an objection is invalid if the debtor fails to substantiate their factual assertions with proof, rendering the objection unfounded.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; 5. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju: An objection in enforcement proceedings is deemed unfounded if the debtor fails to provide evidence for the facts alleged to justify the objection.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik svojih ugovornih navedb v zvezi z delnim plačilom in kompenzacijami ni podkrepil z dokazi, zato je ugovor neobrazložen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 19.08.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da so se med njim in upnikom vršila plačila in kompenzacije, tako da višina izterjevanega zneska ni pravilna. Del zneska je bil plačan preko žiro računa, glede ostanka pa sta z upnikom dogovorjena za medsebojno kompenzacijo. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53.
člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak, po 2. odst. 53.
člena ZIZ, neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru navedel, da glede na izvršena plačila in kompenzacije višina izterjevanega zneska ni pravilna. Trdil je tudi, da je bil del zneska plačan preko žiro računa in da sta glede ostanka z upnikom dogovorjena za medsebojno kompenzacijo. Vendar pa v zvezi z zatrjevanim sodišču ni predložil nobenih dokazov. Glede na to, da dolžnik kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, svojih ugovornih navedb ni podkrepil z dokazi, je njegov ugovor neobrazložen in je zato, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen (2. odst. 53.
člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.