Court allows appeal, ruling creditor did not unjustly cause debtor enforcement costs due to late voluntary payment.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 3. točki izreka spremeni tako, da glasi: "Dolžnik sam nosi svoje stroške izvršilnega postopka."

[JEDRO]

Iz podatkov v spisu izhaja, da stroškov nastalih v zvezi z ugovorom in predložitvijo dokazov o plačilu, dolžniku ni neutemeljeno povzročil upnik. Navedeni stroški so namreč dolžniku nastali izključno zato, ker v tem postopku izterjevane obveznosti ni prostoljno izpolnil v roku 15. dni od prejema sklepa, ki v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 13.03.2000 v prvi točki izreka odločilo o dolžnikovem ugovoru in sicer tako, da je izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi opr. št. ...z dne 18.11.1999 ustavilo in razveljavilo vsa izvršilna dejanja. V drugi točki je zavrnilo dolžnikov predlog za nasprotno izvršbo. V tretji točki izreka pa je upniku naložilo, da dolžniku povrne izvršilne stroške v višini 26.263,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.03.2000 do plačila. Upnik se je zoper navedeni sklep, v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških (3. točka izreka), pravočasno pritožil zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.

Navedel je, da je izvršbo predlagal na podlagi dokončnega in izvršljivega sklepa z dne 16.06.1999. Sodišče prve stopnje je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom z dne 18.11.1999, plačilo pa je bilo izvršeno 22.11.1999. Sklepu o izvršbi je dolžnik ugovarjal, sam pa je bil 20.01.2000 pozvan, da na ugovor odgovori, sicer ga bodo doletele posledice iz 1. odst. 58. člena ZIZ. V odgovoru je pojasnil napako pri nakazilu 80.000,00 SIT, saj je bil znesek vplačan na zaprt račun. Meni, da dolžniku stroškov ni povzročil neutemeljeno, saj je ta ugovor vložil po tem, ko je bila izvršba že opravljena in v njem navedel, da mu je upnik dolžan vrniti 80.000,00 SIT.

Izvršba je bila opravljena s sklepom o izvršbi in v rokih, ki jih določa ZIZ, na dolžnikov ugovor pa je moral odgovoriti, saj je s tem ščitil svoje pravice in koristi. Pritožba je utemeljena. Upnik je predlogu za izvršbo priložil sklep o plačilu pristojbine št. ... z dne 16.06.1999, ki je postal izvršljiv dne 09.07.1999. Navedeni sklep v smislu 2. točke 2. odst. 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) predstavlja izvršilni naslov. Dolžnik obveznosti, ki mu je bila naložena v navedenem sklepu, ni prostovoljno izpolnil v roku 15. dni od njegovega prejema.

Zato je upnik dne 17.11.1999 vložil predlog za izvršbo, da bi dosegel prisilno izvršitev odločbe izdane v upravnem postopku (glej 2. odst. 1. člena ZIZ). V 6. odst. 38. člena ZIZ je določeno, da mora upnik na zahtevo dolžnika temu povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Zaključek sodišča prve stopnje, da so bili dolžniku izvršilni stroški povzročeni neutemeljeno, je napačen. Dolžnik je namreč svojo obveznost izpolnil šele po tem, ko je sodišče prve stopnje dne 18.11.1999 s sklepom o izvršbi že odločilo o upnikovem predlogu za izvršbo in predlagano izvršbo dovolilo.

Sklep o izvršbi je dolžnik prejel 22.11.1999 (povratnica pripeta k listovni št. 3). Šele pod pritiskom prejetega sklepa o izvršbi je istega dne poravnal dolgovano pristojbino. Iz podatkov v spisu tako izhaja, da stroškov nastalih v zvezi z ugovorom dolžniku ni neutemeljeno povzročil upnik. Navedeni stroški so dolžniku nastali izključno zato, ker obveznosti ni prostovoljno izpolnil v roku 15 dni od prejema sklepa, ki v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov. Glede na to, da upnik dolžniku stroškov ni povzročil neutemeljeno, je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo in sklep v izpodbijanem delu (3. točki izreka) na podlagi 3. točke 365.

člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.